Ljubljana, 16.1.2015 – V prostorih Ministrstva za pravosodje je potekal usklajevalni sestanek z Ministrstvom za javno upravo glede vsebine interventnega zakona za znižanje stroškov občinam.
Skupnost občin Slovenije je glede Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic predlagala, naj se spremeni v 8. člen, v delu, ki se nanaša na vračanje premoženjskih pravic. V sodni praksi se namreč dogaja, da sodišča zavzemajo stališče, da v primeru, ko določeni (ali vsi) dediči, ki niso člani agrarne skupnosti in zato ne morejo dedovati deleža svojega pravnega prednika v agrarni skupnosti v naravi, ta delež postane last občine na območju katere se nepremičnine nahajajo, dediči pa lahko zahtevajo izplačilo nujnega deleža od občine v gotovini. Tako se občine srečujejo s finančnimi obvezami oz. gotovinskimi izplačili, v proračunih pa občine takšnih izdatkov ne morejo planirati. Občine ob tem nimajo nobene možnosti, da bi se izrekle o tem ali bodo to pravico sprejele ali ne, dejstvo pa je, da se ob tem občinam nalaga dodatna finančna obveznost, ki v nekaterih lokalnih okoljih ni majhna in jo je nemogoče predvideti vnaprej. V SOS menimo, da zakonodaja občini ne sme določati obveznega odkupa premoženja oz. premoženjskih pravic, ki za poslovanje občine in javni interes niso nujne. Zato smo predlagali, da se v zakonodajo zapiše, da se občina lahko odreče svoji dediščini v korist države, v kolikor presodi, da ne more zagotoviti izplačila nujnega deleža. Tako preko zakonodaje ne bi dodatno bremenili občin, ki nimajo zadostnih finančnih možnosti za izplačilo in ne izrazijo javnega interesa. Ministrstvo za javno upravo je zagotovilo, da bodo pripravili preveritev zakonitosti pri vrhovnem sodišču, skozi to pa želijo dobiti enotno prakso sodišč na nivoju države; v kolikor vrhovno sodišče ne bo razsodilo v skladu s pričakovanji bodo uvedli postopek spremembe zakona.
Skupnost občin Slovenije se je strinjala s predlagano spremembo 153. a člena Zakona o vodah (23. člen interventnega zakona), na podlagi katere se bi služnostna in stavbna pravica na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, v korist države in občin ustanavljali neodpalčno. Ministrstvo je predlagalo, da se te problematike ne ureja skozi spremembo zakona, temveč s spremembo pravilnika, in sicer kot izjema – skozi politiko oblikovanja cen. Ministrstvo bo vsem trem skupnostim občin predlog spremembe pravilnika posredovalo prihodnji torek.
Zaradi stališča Informacijskega pooblaščenca in glede na to, da občine predloga dopolnitve Zakona o vrtcih, ki določa, da ima občina pravico do vpogleda v osebne podatke upravičencev do znižanega plačila vrtca, niso podprle, se je predlagalo črtanje predloga novega člena.
Sprejeto je bilo skupno stališče v zvezi z ukinitvijo pravne subjektivitete ožjih delov občin, in
sicer, da odločanje o pravni subjektiviteti ožjih delov občin ni več obvezna statutarna materija, temveč občine o tem same odločajo z navadno večino.
Predlogu, da občine lahko ustanovijo občinsko pravobranilstvo Skupnost občin Slovenije ni nasprotovala.
Prihodnji teden bodo skupnosti občin seznanjene tudi o tem, ali se bo predlagana rešitev glede obveznega zdravstvenega zavarovanja (sprememba prvega odstavka 30. člena ZUPJS) sprejela v interventnem zakonu ali v področnem predpisu.
S spoštovanjem,
Jasmina Vidmar, l.r.
Generalna sekretarka
***
Skupnost občin Slovenije je največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki šteje 176 občin članic. Število prebivalk in prebivalcev, ki jih skupnost skozi občine članice pokriva je več kot 90% vseh prebivalcev RS. Občine članice prihajajo iz vseh področij Slovenije, županje in župani pa so vseh političnih prepričanj. Združuje jih prepričanje, da je za razreševanje mnogih problemov, s katerimi se občine srečujejo, potrebno sodelovati, izmenjavati izkušnje (tudi s tujino), širiti vedenje in znanje ter združevati moči.
***