Podroben prikaz izdatkov posameznih držav Evropske unije po posameznih funkcionalnih namenih porabe v letih 2008, 2010 in 2013 (zadnji razpoložljivi podatki) nam nudi zanimivo sliko.
V izdatkih za javno upravo je Slovenija pod evropskih povprečjem. Če primerjamo leti 2008 in 2013, država porabi več denarja za servisiranje javnega dolga (2,7 % BDP, oziroma 1,7 % več kot 2008), a še zmeraj ostaja pod evropskim povprečjem. Za obrambo in zaščito prav tako namenimo manj od EU povprečja, okoli 1,4 % oziroma leta 2013 1 % BDP. Nekoliko več se je od leta 2008 pričelo vlagati v ”javni red in varnost”, t.j. v delovanje policije, protipožarno varnost, povečali so se izdatki za financiranje dejavnosti zaporov, še največ pa za delovanje sodišč ter drugih pravosodnih organov. V izdatkih za le-te v druščini 28 držav Evropske unije v letu 2013 vodimo. Podobno se je količina izdatkov za ”gospodarske dejavnosti” skorajda potrojila, seveda na račun dokapitalizacije bank. Sem se vključujejo izdatki za splošne gospodarske zadeve ter zadeve, vezane na delo in zaposlovanje, pa izdatki za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov; izdatki za energetiko, rudarstvo, industrijo in gradbeništvo; izdatki za prometne dejavnosti ter za raziskave in razvoj na področju gospodarstva. Več od nas so za gospodarske dejavnosti namenili le še Grki, evropsko povprečje pa z izdatki na področju splošnih gospodarskih zadev in zadev, povezanih z delom dvigujejo tudi Belgijci, Madžari, Avstrijci, Maltežani in Španci.
Za področje varstva okolja namenimo 0,7 % BDPja, s čimer se za las približamo povprečju EU. Podobno so v okviru evropskega povprečja državni izdatki za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj (v letu 2013 smo namenili 0,7 % BDP). Nekoliko manj javnega denarja kot ga v povprečju za zdravstvo namenijo članice EU nameni Slovenija in sicer 6,9 % – EU povprečje je 7,3 (Danska in Finska pa celo več kot 8%). Če je Slovenija še leta 2010 izmed vseh evropskih držav namenila največ za rekreacijo, kulturo in dejavnost nevladnih organizacij, pa so jo do leta 2013 prehitele Islandija, Estonija, Danska in Madžarska. 6,5 % BDP smo v letu 2013 porabili za področje izobraževanja: visoko na lestvici smo pri izdatkih za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, tudi na področju srednješolskega in visokošolskega/terciarnega izobraževanja namenimo več od EU povprečja (2,4 % za SŠ in 1,2 za terciarno). Evropskega povprečja Slovenija s porabljenega 18,7 % BDP na področju socialne varnosti ne dosežemo – pri varstvo preživelih družinskih članov, otrok in družine ter pri zagotavljanju socialne varnosti socialno ogroženih in socialno izključenih kategorij prebivalstva pa se evropskemu povprečju že nekoliko približamo.
Vir zgornje analize podatkov je dokument Ministrstva za finance (vir naveden na dnu prispevka), ki povzema EUROSTAT-ovo bazo podatkov javnofinančne statistike (EUROSTAT – Government Finance Statistics Database: General Government Expenditure by functions – COFOG (avgust 2015)). Slednja od statističnih uradov članic na letni ravni zbira in objavlja podatke o izdatkih sektorja država po funkcionalni klasifikaciji izdatkov države (COFOG). Da so podatki evropskih držav primerljivi so uporabili evropski sistem nacionalnih računov ESA 2010. Samo ime pove, da funkcionalna klasifikacija izdatkov države le-te razvrsti po posameznih funkcijah. Govora je o 10 področjih porabe: javna uprava; obramba in zaščita; javni red in varnost; gospodarske dejavnosti; varstvo okolja; stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj; zdravstvo; rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih organizacij; izobraževanje in socialno varnost. Vključuje podatke vseh institucionalnih enot, ki so skladno z institucionalno klasifikacijo vključene v sektor države: zajema celotno porabo državnih in občinskih proračunov, skladov socialnega zavarovanja, javnih skladov in agencij, javnih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so razvrščene v institucionalni sektor države, po posameznih funkcionalnih namenih porabe. Prikazuje torej za kakšne funkcionalne namene država v širšem smislu troši javnofinančna sredstva. V tabelah so primerjalno po posameznih državah prikazani podatki o deležih izdatkov za posamezne funkcionalne namene v bruto domačih proizvodih posameznih držav, države so ranžirane glede na najvišji do najnižji delež, prikazani so pa tudi povprečni deleži posameznih namenov izdatkov za vse države članice EU kot za države, vključene v Evro območje.