Francija
Zanimiv primer boja proti diskriminaciji v Franciji predstavlja uvedba tako imenovanega „Protirasističnega izobraževalnega tedna”. Iniciativa zajema vrsto aktivnosti tako za mlajše kot za starejše šolarje in šolarke. Program vključuje organizacijo debat, srečanj, filmskih projekcij ter gledaliških predstav in se izvaja vsako leto. Ob tem se organizira tudi obšolske dejavnosti, kot so zgodovinske delavnice, na katerih se učenci in učenke seznanijo tudi z zgodovino manjšin. Starejši šolarji in šolarke pa se lahko seznanijo s pričevanji žrtev rasnih nemirov, vojn in pobojev. Izkazalo se je, da tovrstne aktivnosti pomembno vplivajo na razumevanje kulture in drugačnosti pripadnikov in pripadnic manjšin ter dvigujejo prag občutljivosti do diskriminatornih provokacij.
Grčija
V Grčiji so v šoli pri Atenah, ki je sicer locirana v zelo revni soseski Aten in v kateri je več kot polovica učencev in učenk pripadnikov in pripadnic etničnih manjšin, vpeljali projekt s ciljem ustvarjanja prijaznejšega okolja za otroke – pripadnike in pripadnice etničnih manjšin. Projekt je usmerjen predvsem v spremembo samopercepcije otrok – pripadnikov in pripadnic etničnih manjšin. Spremeniti želi negativno dojemanje lastne situacije in gledanje nase kot na „depriviligiranega” člana ali članico družbe. Namesto tega metoda raje poudarja koristi poznavanja različnih kultur, znanja več jezikov in zmožnosti prilagoditve in preživetja v drugačnih kulturnih okoljih. S tem želi otrokom, pripadnikom in pripadnicam etničnih manjšin, pokazati, da so pravzaprav v neki meri v prednosti v primerjavi s prevladujočo populacijo. Hkrati pa jim želi nakazati tudi možnosti, kako lahko te svoje prednosti izkoristijo v nadaljnjem življenju in karieri.
Projekt „Jaz in drugi: potovanje in odkrivanje skozi igro”
Projekt za nižje razrede osnovnih šol popelje otroke na imaginarno potovanje okrog sveta, kjer sledijo potem njihovih prednikov in prednic. Preko zemljevidov, dokumentov in fotografij učenci in učenke potujejo po poti različnih imigrantskih skupin po svetu. Fiktivni primeri omogočajo učencem in učenkam, da se v prvi osebi vživijo v zgodbe članic in članov teh družin in pod vodstvom usposobljenih učiteljev in učiteljic odkrivajo podobnosti in razlike med kulturami in njihovo zgodovino. V drugi fazi projekta so učenci in učenke naprošeni, da povprašajo starše in stare starše o njihovem izvoru. Nato z barvami na zemljevidu označijo poti njihovih družin. Tako skozi vajo odkrivajo, da so si družine grške nacionalnosti in družine drugih nacionalnosti med seboj zelo podobne, saj je do preseljevanja in izmenjav v določenem obdobju prišlo v vseh družinah.
Nemčija
V Nemčiji so vpeljali projekt „Šola brez rasizma – šola s pogumom”. Namen projekta je dvigniti senzibilnost mladih za vse oblike diskriminacije in rasizma, kakor tudi promovirati vključevanje mladih nemške narodnosti v prostovoljne in druge projekte, preko katerih pripomorejo k integraciji in enakim možnostim. Posebnost projekta je v tem, da ob ustreznem strokovnem vodstvu prepušča oblikovanje idej in načinov njihove implementacije mladim. Pristop je tako uspešen, ker hkrati povečuje samoangažiranost mladih, proizvaja nove kreativne ideje, hkrati pa najbolj neposredno odgovarja na primere in vzroke diskriminacije med mladimi, ki jih mladi poznajo najbolj neposredno. Aktivno sodelujoče šole se lahko potegujejo za naziv „Šola brez rasizma”.
Projekt „Razgledna točka – Učitelji proti desničarskemu ekstremizmu”
Projekt je bil idejno zasnovan s strani učiteljev in učiteljic v Berlinu. V ospredju projekta je serija seminarjev, na katerih učitelji in učiteljice pridobijo koristne informacije o vzrokih ksenofobije, o skrajno desničarskih organizacijah po svetu ter vsakodnevnem življenju mladih pripadnikov in pripadnic teh organizacij. Na seminarjih se obravnavajo tudi vprašanja o načinih ravnanja s tovrstno mladino ter o negativnih posledicah neustreznih ukrepov. V vsaki šoli je določen učitelj ali učiteljica, strokovnjak ali strokovnjakinja za skrajno-desničarsko mladino, ki je poleg reševanja tozadevne problematike na svoji šoli zadolžen/a tudi za povezovanje s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz drugih šol z namenom izmenjave informacij in izkušenj.
Švedska
Švedska je z namenom boja proti islamofobiji v Aleksandriji leta 2000 odprla inštitut za spodbujane znanstvenih in kulturnih stikov med Švedsko in državami na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Inštitut predstavlja tudi forum za medkulturni dialog. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju komunikacije ima tudi novi švedski center generalnega konzulata v Istanbulu, ki prav tako služi kot pomembno orodje v dialogu z muslimanskimi državami. Inštitut je izdal publikacijo z naslovom „ Jalla! Preoblekli smo božično drevo!”, ki bralca ali bralko vpeljuje v islamsko kulturno sfero. Knjigo so brezplačno razdelili po vseh srednjih šolah na Švedskem, pa tudi priseljencem in priseljenkam ter mladinskim organizacijam. Namen knjige ni le krepitev dialoga med Zahodom in muslimanskim svetom, ampak tudi ustvariti razumevanje in zmanjšati predsodke do ljudi z muslimanskim kulturnim ozadjem.
Vir: MDDSZ