Slovenija je od razglasitve svoje neodvisnosti dalje imela le eno predsednico vlade. Ta je vlado vodila od marca 2013 do oktobra 2014. Trenutno je v vladi 7 žensk od skupno 16 ministrov (43,7 odstotka), kar zgodovinsko gledano predstavlja znaten delež. V obdobju od tretjega četrtletja leta 2003 do imenovanja sedanje vlade se je delež ministric gibal med 6 in 32 odstotki, pogosto pa ni presegel 15 odstotkov.
Na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških iz leta 2002 je vlada leta 2004 sprejela Uredbo o kriterijih za izvajanje načela uravnotežene zastopanosti spolov. Ta izvedbena uredba določa, da delež predstavnikov enega spola v organih, ki jih imenuje vlada, znaša najmanj 40 odstotkov. Uredba velja za vladna telesa, kot so strokovni, posvetovalni in usklajevalni organi, vladne delegacije in predstavnike in predstavnice vlade v javnih podjetjih ter drugih osebah javnega prava. Razpoložljivi podatki o zastopanosti žensk in moških v vladnih telesih in javnih organih kažejo, da je bilo 4. novembra 2013 med generalnimi direktorji 43 odstotkov žensk, med vodji vladnih uradov 56 odstotkov žensk, najvišje položaje v upravnih enotah pa je zasedalo 59 odstotkov žensk.
Od slovenske samostojnosti dalje je funkcijo ustavnega sodnika na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, tj. sodišču najvišje stopnje v državi, od skupno 32 sodnikov zasedalo 10 sodnic. Sodišče sestavlja 9 članov, trenutno pa je med njimi pet žensk. Na splošno je med slovenskimi sodniki delež žensk večji od deleža moških. V prvi polovici leta 2014 je delež sodnic na okrajnih sodiščih znašal 83,4 odstotka, delež na okrožnih sodiščih je dosegel 77,5 odstotka, delež sodnic na višjih sodiščih je znašal 72,1 odstotka, delež sodnic na Vrhovnem sodišču pa 40,6 odstotka. Kar zadeva specializirana sodišča, je na Upravnem sodišču delo opravljalo 83,9 odstotka sodnic, na delovnih in socialnih sodiščih je delež sodnic znašal 76,7 odstotka, na Višjem delovnem in socialnem sodišču pa je delež sodnic dosegel 64,3 odstotka. Po podatkih iz oktobra 2013 je delež žensk rahlo večji od deleža moških tudi med državnimi tožilci. Kljub temu pa je delež žensk med višjimi uradniki na okrožnih državnih tožilstvih nižji (36,4 odstotka) od deleža moških. Delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu je bil vseskozi nizek. Podatki iz aprila 2014 na primer kažejo, da je v 20 največjih podjetjih, ki kotirajo na borzi, zgolj 5 odstotkov žensk, ki predsedujejo najpomembnejšim organom odločanja, medtem ko delež žensk na drugih položajih v najpomembnejših organih odločanja znaša 23 odstotkov.
Takšna neravnovesja so bila večje pozornosti deležna šele pred kratkim. Leta 2011 je tedanji Urad za enake možnosti pripravil analizo zastopanosti spolov v gospodarstvu. Raziskava, ki je bila opravljena med 253 slovenskimi podjetji v zasebnem sektorju, je pokazala, da so ženske na različnih ravneh odločanja premalo zastopane in da imajo podjetja le redko vzpostavljene posebne mehanizme za odpravo takšnega stanja.
Prav tako so ženske slabo zastopane na vodilnih položajih organizacij, ki zastopajo socialne partnerje. Podatki, zbrani konec leta 2014, na primer kažejo, da med vodji (tj. predsedniki, predsedujočimi) najpomembnejših organov odločanja v šestih zadevnih organizacijah, ki zastopajo delavce, ni bilo niti ene ženske, medtem ko je bilo med podpredsedniki 13 odstotkov žensk, delež članic najpomembnejših organov odločanja je znašal 23 odstotkov, med vodji najpomembnejšega izvršnega organa v organizacijah, ki zastopajo delavce, pa ravno tako ni bilo nobene ženske. Le ena od petih organizacij, ki zastopajo delodajalce, je imela predsednico (20 odstotkov), medtem ko položaja podpredsednice v teh organizacijah ni zasedala niti ena ženska. Delež članic v najpomembnejših organih odločanja organizacij, ki zastopajo delodajalce, je znašal 21 odstotkov, ena ženska pa je opravljala funkcijo vodje najpomembnejšega izvršnega organa v vseh 5 organizacijah delodajalcev (20 odstotkov).
Vir: Politika enakosti spolov v Sloveniji, EP 2015, STAT