Velenje, 7.9.2016 – v prostorih Mestne občine Velenje je potekala 12. seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Predsedovanje največje reprezentativne organizacije je dosedanji predsednik dr. Ivan Žagar predal Bojanu Kontiču, županu Mestne občine Velenje, ki bo to funkcijo opravljal naslednjih 16 mesecev.
Na temo usklajevanja sistemskih priporočil za ureditev sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) se je županjam in županom Predsedstva Skupnosti občin Slovenije pridružil sekretar v kabinetu ministra za finance, Jože Novak. Vlada RS je namreč julija 2016 sprejela sklep, s katerim je Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za finance naložila, da skupaj s skupnostmi občin pripravijo usklajena sistemska priporočila za ureditev sistema za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Vlada RS je s sklepom določila tudi, da naj priporočila vsebujejo usmeritve glede urejanja podatkov, ki so osnova za določitev NUSZ, glede pravne uskladitve občinskih odlokov, kot izhajajo iz do sedaj sprejetih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ter tudi okvire za enotno izvajanje postopkov v zvezi z uskladitvijo podatkov. V skladu s tem je bilo predlagano, da občine za odmero NUSZ začnejo dosledno uporabljati identifikatorje, kot so nepremičninam določeni s predpisi o evidentiranju nepremičnin in podatke o nepremičninah, ki jih vsebuje register nepremičnin, Geodetska uprava RS pa v primeru opozoril občin o napakah v podatkih, te izboljša. Prav tako je bilo predlagano, da občine izpeljejo postopek usklajevanja podatkov o stavbnih zemljiščih, kot to določata predvsem Zakon o graditvi objektov ter v povezavi z določbo 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS 16/17 sprejemajo nove občinske odloke in na ta način odmero NUSZ ustrezno posodabljajo in usklajujejo z morebitnimi novimi prostorskimi akti. Predlagano je bilo tudi, da občine izenačijo obremenitve poslovnih nepremičnin ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo te opravljajo, ter stanovanjskih nepremičnin, ne glede na namen, za katerega se uporabljajo ter uravnotežijo razmerje med obremenitvijo stanovanjskih in poslovnih nepremičnin z NUSZ.
Dr. Ivan Žagar, podpredsednik SOS, je opozoril, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) bilo uvedeno kot dajatev za razvoj občin in predstavlja lastna sredstva občin. V svojem temelju je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč bistveno različno od davka na nepremičnine. Olajšave ali obremenitve uvaja na podlagi občinskih odlokov ob avtonomni odločitvi o spodbudah razvoja določene skupine ali dejavnosti v lokalni skupnosti. Tako pravi, da različna obremenitev niti znotraj občine niti med občinami, ne bi smela biti problematizirana, v nasprotnem primeru gre za grobi poseg v avtonomijo lokalne samouprave. Občine namreč z različnimi stopnjami obremenitve izvršujejo lokalno politiko prostorskega razvoja v občini. Posebej je izpostavil tudi anomalijo, da občine niso stranke v postopku, kadar je na sodišče vložena pritožba posameznika. Posledično občinam tudi ni omogočena pritožba na sklep sodišča, pač pa to lahko stori le FURS, ki občine ne more ustrezno zastopati. Še večja anomalija pa je, da občine zaradi sistema izvajanja določb zakonov, s strani Finančne uprave RS ne more pridobiti seznama neplačnikov nadomestila. Novi predsednik SOS, Bojan Kontič je izpostavil, da so prav to tiste anomalije, ki jih je potrebno odpraviti takoj, predvsem pa je poudaril izjemno pomembnost tega edinega lastnega finančnega vira v celotnem sistemu financiranja občin. Predsedstvo SOS je v okviru izpostavljenih stališč podala uradno pooblastilo Strokovni skupini Skupnosti občin Slovenije, da se še naprej aktivno vključuje v postopek oblikovanja sistemskih priporočil v na seji nakazani smeri.
Na temo Strategije lokalne samouprave je dr. Nejc Brezovar, državni sekretar Ministrstva za javno upravo izpostavil, da predlog strategije lokalne samouprave obravnava le tista vprašanja lokalne samouprave, ki so se v zadnjih desetih letih skozi strokovne in druge razprave pokazala kot problematična in zahtevajo bodisi popravke bodisi nadgradnjo. Strategija naj bi bila po njegovih besedah strateško usmerjena, zaradi ocene , da lokalna samouprava v Sloveniji deluje razmeroma dobro, pa vanjo niso vnesli »revolucionarnih« sprememb.
Župan občine Sveta Trojica, Darko Fras, zastopnik Skupnosti občin v strokovni skupini za oblikovanje strategije je povedal, da je sicer mogoče zaznati določen napredek pri oblikovanju tega akta, žal pa strategija ne rešuje nekaterih ključnih vprašanj in je premalo ambiciozna. Ključnega vprašanja regionalizacije oziroma oblikovanja drugega tira lokalne oblasti, se strategija sploh ne dotika. Izpostavil je, da krepitev vloge funkcionalnih regij ne more nadomestiti funkcije pokrajin. Prav tako strategija ne obravnava ključnih vprašanj financiranja občin, predvsem ne rešuje vprašanja skupnega obsega primernih sredstev za izvajanje obveznih nalog niti ne rešuje vprašanja ustreznosti strukture financiranja občin. Županje in župani so izpostavili željo lokalne samouprave, da bi s strategijo celovito rešili takšna in podobna vprašanja, zato so mnenja, da jo je potrebno v tem smislu uskladiti. Ministrstvu za javno upravo je Predsedstvo SOS predlagalo, da dokumenta še ne posreduje v sprejemanje na Vladi RS, pač pa ga glede na podane pripombe dopolni.
K temi predloga Zakona o lokalni samoupravi, ki je ponovno v obravnavi in je bil predložen s strani skupine poslank in poslancev, ostaja stališče Predsedstva SOS nespremenjeno – ne pristaja na zakonodajne spremembe, ki posegajo v sistem lokalne samouprave, dokler ne bo jasna in s konsenzom sprejeta strategija njenega razvoja. Nizki prag za vložitev pobude za odpoklic župana namreč odpira široko polje možnosti zlorab zaradi osebnih interesov posameznikov ali interesnih skupin znotraj občine, vse do možnosti za politično obračunavanje, kar bi posledično lahko povzročilo destabilizacijo lokalne samouprave.
Ker so ponovno odprta pogajanja za financiranje občin za prihodnji dve leti, so se županje in župani seznanili z izhodišči vladne pogajalske strani. Ministrstvo za finance bi namreč v prihodnjem letu namenilo 524 € povprečnine na prebivalca občine, v letu 2018 pa 530 € na prebivalca, s čemer bi občine morale zagotoviti kritje vseh obveznih nalog občin. Izračuni Ministrstva za finance za leto 2016 kažejo, da bi višina povprečnine v tekočem letu morala znašati 652,60 €, medtem ko izplačilo občinam za tem zneskom sedaj zaostaja za dobrih 130 evrov. Ker je takšen predlog za občine nesprejemljiv je Predsedstvo SOS sprejela izhodišča, ki bodo nudila podlago za naslednje srečanje pogajalcev v ponedeljek, 12. septembra.
Državni zbor je na 21. redni seji 12.7.2016 ob obravnavi Predloga za začetek postopka za spremembo Ustave RS z osnutkom zakona sprejel sklep, da se začne postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije tako, da se vanjo vpiše neodtujljiva pravica do pitne vode, ter po predlaganih amandmajih zavzel stališče, da se predlagana dopolnitev 70. člena Ustave RS dopolni z novim 70.a členom, in sicer v smeri:
da ima vsakdo pravico do varne pitne vode; da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države; da naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago ter, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.
Leo Kremžar, zastopnik Skupnosti občin Slovenije na področju gospodarskih javnih služb je uvodoma izpostavil, da samemu vpisu pravice do pitne vode v ustavo zagotovo ni mogoče nasprotovati, prav tako ne prepovedi trgovanja z vodo kot z blagom, vendar pa se je s sprejetjem amandmajev vzpostavila problematika grobega posega v izvirne pristojnosti lokalne samouprave, posega v 21. člen Zakona o lokalni samoupravi in posega v sicer že vrsto let dobro uveljavljen in kvalitetno izvajan sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Mag. Igor Rozman, predstavnik zbornice komunalnega gospodarstva je izpostavil, da se stališče izvajalcev javne službe znotraj zbornice ne razlikuje od občinskega. Z vidika izvajalcev javne službe je izpostavil predvsem bojazen, da bi s prehodom na državno javno neprofitno službo poslabšali položaj uporabnikov. Iz sprejetih amandmajev tudi ni jasno ali bi veljala prepoved koncesijskega izvajanja te javne službe veljala tudi za gospodarska javna podjetja, ki so v lasti občin. V skladu z izraženimi pomisleki bodo v kratkem Državnemu zboru posredovani ustrezni sklepi Skupnosti občin Slovenije.
Predsedstvo SOS je obravnavalo tudi pobudo k razglasitvi slovenskih občin za območja brez spornih prostotrgovinskih sporazumov (območja brez TTIP). Predsedstvo SOS je podprlo pobudo za razglasitev občin za območja brez TTIP, ter predlagalo, da se na poziv odzove čim večje število slovenskih občin, saj ni mogoče pristati na dogovore, ki bi izhajali ali izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih na nedemokratičen in nepregleden način med komisijo EU in vlado ZDA (TTIP), komisijo EU in vlado Kanade (CETA) oziroma med komisijo EU vlado katerekoli druge države ali skupine držav (TISA).
Na seji Predsedstva SOS je bil predstavljen tudi projekt GreenS, ki vključuje 14 partnerjev iz 8 držav članic EU, iz Slovenije Skupnost občin Slovenije in LEA Pomurje, ki so se projektu priključili zaradi ugotovitve, da se veliko javnih naročnikov sooča s precejšnjimi dilemami in težavami pri izvajanju zelenega / energijsko učinkovitega javnega naročanja. Glavni cilj projekta je preko krepitve znanja javnih organov in drugih javnih naročnikov pripomoči k uspešni uporabi načel zelenega javnega naročanja ter dajanje prednosti le tem. Poleg tega se bo znotraj sodelujočih energetskih agencij vzpostavilo podporne skupine, ki bodo pomagale premostiti ovire pri izvajanju teh načel. Za učinkovito spremljanje in izvajanje tako projektnih aktivnosti, kot tudi izven projektnih aktivnosti s področja javnih naročil občin članic SOS, je Predsedstvo SOS podprlo ustanovitev delovne skupine za Pametno javno naročanje v okviru omenjene organizacije.