1.Ali lahko predstavite kakšen inovativen primer dobre prakse?
Pomembno je, da občine prepoznajo pomen branja. Prav gotovo jih je med njimi veliko, ki že izvajajo aktivnosti na tem področju in prepričani smo, da bomo po koncu prvega natečaja zvedeli za veliko primerov dobre prakse, ki jih bodo lahko povzele tudi druge občine, v katerih se tovrstne aktivnosti še ne izvajajo. Namen natečaja je med drugim tudi prepoznati dobre prakse na področju bralne kulture, ki se izvajajo v lokalnem okolju in javno do sedaj niso bile prepoznavne. Naša želja je, da bi se le-te razširile v čim več občinah. Po drugi strani želimo na ta način spodbujati sistemski razvoj bralne kulture v lokalnih skupnostih tako, da občine sprejmejo cilje in ukrepe na področju razvijanja bralne kulture v strateških dokumentih. Podelitev naziva ne bo enkratna, pač pa bomo projekt nadaljevali tudi v prihodnje, pri čemer bomo tudi upoštevali izkušnje, ki jih bomo dobili po koncu prvega natečaja. Veljavnost naziva je za občine omejena, prejemniki naziva se bodo morali ponovno dokazati po treh letih. Inovativnost torej ni edini kriterij, upošteval se bo širok nabor aktivnosti, ki jih občine izvajajo na področju razvijanja bralne kulture tako v materialnem kot nematerialnem pogledu.
2. Ali je smiselno, da občine izvedemo dodatne aktivnosti do septembra in oktobra 2017 in se potem prijavimo?
Da, natečaj traja tako rekoč čez celo leto in smo si ga zamislili kot spodbudo občinam, aktivnosti lahko uvedejo oziroma izvedejo tudi v letu 2017.
3. Kaj je knjižnična javna služba in kaj je več od tega? Kaj pomeni npr. da občina knjižnici omogoči dodatno zaposlitev?
Knjižnično javno službo opredeljuje Zakon o knjižničarstvu. Pomembno je, da se knjižnica poleg tega, da izvaja z zakonom predpisano dejavnost, pri tem povezuje tudi z drugimi deležniki v svojem okolju, npr. z medgeneracijskim centrom itd.
4. Kriteriji so določeni, kakšna bodo merila ocenjevanja? Želeli bi vedeti, na čem bo poudarek.
Za ta namen bo oblikovana strokovna komisija, ki bo vloge presojala z vsebinskega vidika, kar pomeni, da bodo morale občine vse navedbe v vlogi podkrepiti s priloženimi dokazili. (npr. tudi financiranje delovanja splošne knjižnice). V primeru nejasnosti dokazil bo ob presoji vlog strokovna komisija zaprosila za dopolnitve.
5. Ali v prijavi zadošča vsebinski opis ali je potrebno dodati tudi fotografski idr. material?
Ponekod zadostuje navedba povezave na spletno stran, objava v lokalnem mediju, izjava župana idr. Pomembno je, da imajo prijavljene aktivnosti v vlogi ustrezna dokazila.
6. Pred leti je naša knjižnica delala projekt Knjižnica pod krošnjami? Ali omenjeni projekt lahko navedemo v prijavi?
Če je občina za projekt namenila namenska sredstva, potem seveda, še zlasti če projekt povezuje različne deležnike v občini, npr. s katerim od društev, bazenskim kompleksom ipd., ki jih financira občina, potem se takšen projekt upošteva.
7. Naštejte nekaj primerov dobre prakse.
Predstavnica mestne občine Slovenj Gradec je predstavila nekaj aktivnosti na področju bralne kulture, ki jih občina sofinancira ali kako drugače podpira: projekt Lahko branje, Bukvarna (prostor omogoča občina), javni zavod Mocis (Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec – projekt knjige so zame).
Upoštevani bodo vsi projekti, ki jih podpira občina lahko na najrazličnejše načine, ob predpostavki, da občina v zadostni meri financirana knjižnično javno službo. Tudi muzejska javna služba ima zakonske osnove za svoje delovanje, ki vključujejo npr. pravljične ure. Pomembno je, da projekti (aktivnosti) niso del javne službe. Na natečaju prav tako ne bodo upoštevane aktivnosti, ki sodijo med pridobitne dejavnosti.
8. Kaj če splošna knjižnica sodeluje z muzejem, ki ga financira občina?
Potem se tak primer upošteva.
9. Kako boste preverjali financiranje splošne knjižnice s strani občine? Kakšna stopnja ustreznosti bo upoštevana?
Podlago za financiranje knjižnične javne službe predstavlja zakonodaja, to je zakon in podzakonski akti.
10. Kako ravnati v primeru, da občina ne financira minimalni pogojev, kar zadeva kadrov, ima pa izpolnjene neke druge pomembne kriterije?
Občine imajo velike možnosti. Ustrezno število financiranih strokovnih delavcev v splošni knjižnici ne bo izločevalni kriterij. Izločevalni kriterij bo npr. če občina konstantno znižuje sredstva za financiranje nakupa knjižničnega gradiva.
11. V katerem časovnem obdobju izvedene aktivnosti na področju bralne kulture se upoštevajo na natečaju?
Upoštevane bodo aktivnosti (projekti), izvedene v letih 2016 in 2017.
Vprašanja in morebitne dvome glede pravilnosti izpolnjevanja vloge lahko skozi celotno obdobje trajanja natečaja pošljete na naslove kontaktnih oseb Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo RS.