Postojna, 20.6.2017 – v prostorih Podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Postojni je potekalo srečanje med županjami in župani ter Računskim sodiščem Republike Slovenije na temo opravljenih revizij Financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 in učinkovitosti urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin.
Zaključke obeh revizijskih poročil so predstavili predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije Tomaž Vesel ter vrhovna državna revizorja mag. Aleksej Šinigoj in dr. Miroslav Kranjc. Svoj odziv na izsledke revizije so predstavili tudi predstavniki Ministrstva za finance, mag. Rajko Puš, vodja sektorja za financiranje lokalnih skupnosti in mag. Saša Jazbec, državna sekretarka ter dr. Nejc Brezovar, državni sekretar, dr. Roman Lavtar, vodja Službe za lokalno samoupravo in mag. Jurij Mezek iz Ministrstva za javno upravo.
Revizija financiranja primerne porabe je pokazala, da naloge, katerih stroški se upoštevajo v postopku določitve povprečnine, niso jasno določene. Naloge občin namreč v področni zakonodaji niso določene tako, da bi bilo mogoče stroške za njihovo izvedbo nedvoumno razmejiti na tiste, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnine, in druge stroške, niti ni nedvoumno jasno v kakšnem obsegu naj bi občine svoje naloge opravljale. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je izpostavil še, da občine nimajo možnosti, da bi vplivale na obseg nalog, ki bi jih naj opravljale ali zgolj v minimalnem obsegu. Ministrstvo za finance pa po ugotovitvah Računskega sodišča tudi ni izkazalo ali in kako so bili upoštevani stroški nalog, določenih z zakoni, prav tako pa pri določitvi povprečnine ni upoštevalo ne kakovosti ne učinkovitosti njihovega izvajanja.
Revizija je pokazala tudi, da se sicer pri sistemu primerne porabe uporablja korekcijske faktorje in institut solidarnostne izravnave kar v določeni meri zagotavlja, da je primerna poraba prilagojena objektivnim okoliščinam posamezne občine, vendar je obenem ugotovilo, da bi sistem z nekaterimi spremembami deležev faktorjev lahko zagotovil boljše upoštevanje razlik med občinami. Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, pa učinkov korekcijskih faktorjev ni spremljalo in izboljševalo.
Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da v predpisih, ki urejajo postopek določitve povprečnine ni jasno določen vrstni red aktivnosti (najprej dogovor med vlado in reprezentativnimi združenji/skupnostmi občin o povprečnini in nato izračun povprečnine ali najprej izračun in nato dogovor), nejasno pa so uporabljeni tudi izrazi, kar omogoča različne interpretacije o tem, kakšen mora biti postopek določitve zneska povprečnine, ki se vključi v zakon o izvrševanju proračuna.
Dr. Nejc Brezovar je v imenu Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno tudi za sistem lokalne samouprave izpostavil, da je ministrstvo že pristopilo spremembam zakonodaje na področju financiranja občin skozi spremembe Zakona o financiranju občin in sprememb Pravilnika za določitev podprogramov, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnine, vlada pa je sprejela tudi spremembe Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade, skozi katerega zagotavlja usklajevanje ali vsaj posvetovanje s predstavniki lokalnih skupnosti, kadar gre za zakonodajne spremembe, ki se dotikajo njihovega delovanja. Glede upoštevanja korekcijskih faktorjev pri določitvi povprečnine (ti upoštevajo dolžino lokalnih cest, gostoto naseljenosti, delež starejših in delež mlajših prebivalcev) je izpostavil, da zaradi raznolikosti lokalnih skupnosti po mnenju ministrstva ni mogoče upoštevati bistveno več ali bistveno drugačnih faktorjev. Mag. Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance je navrgla, da sektor lokalnih skupnosti spada pod sektor država, zato so solidarnostno nosile breme države v času najhujše gospodarske krize, ko je država zbrala manj sredstev iz naslova dohodnine.
Dr. Miroslav Kranjc je v nadaljevanju predstavil revizijo učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja občin. Na podlagi analize stanja je Računsko sodišče ugotovilo, da 82 občin do konca leta 2015 še ni sprejelo prostorskega načrta, nekaj občin še sploh ni pričelo s pripravo. Glavne težave, ki jih je Računsko sodišče v postopku revizije ugotovilo je dejstvo, da nosilci urejanja prostora ne izdajajo mnenj v zakonsko določenih rokih, da ni zagotovljenega mehanizma reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora ali med več nosilci urejanja prostora, prav tako pa ni zagotovljena celostna obravnava vseh interesov v postopku prostorskega načrtovanja z namenom zasledovanja načel trajnostnega razvoja. Poudaril je, da je ključni faktor za dolgotrajnost postopkov, postopek izvedbe celostne presoje vplivov na okolje, ki bistveno podaljša postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Kot pomanjkljivost postopka pa je bilo ugotovljeno, da se javnost formalno vključi v postopek šele po dopolnjenem osnutku OPN, ko občina novih pobud in večjih sprememb ne more več vključiti v OPN, ne da bi postopek vrnila v fazo osnutka, da Ministrstvo za okolje in prostor še ni ugotavljalo kaj je vzrok dolgotrajnih postopkov ter, da država še ni vzpostavila prostorsko – informacijskega sistema, niti ni pripravila državnega strateškega prostorskega načrta ali državnega prostorskega reda.
Do ugotovitev računskega sodišča so se opredelili tudi prisotne županje in župani.
V zvezi z ugotovitvami revizije postopka primerne porabe so izpostavili, da so ugotovitve Računskega sodišča pomembna potrditev vseh tistih argumentov, s katerimi je Skupnost občin Slovenije na pogajanjih za povprečnino Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo vseskozi opozarjala na izjemne vrzeli na področju financiranja občin in zaradi takšnega stanja povzročene razvojne neenakosti lokalnih skupnosti. Zato so županje in župani ministrstvi pozvali k ustavitvi postopkov sprejemanja Zakona o financiranju občin, Zakona o lokalni samoupravi, in pravilnika o podprogramih, saj predstavljajo pomemben poseg v organiziranje in financiranje občin in ne temeljijo na analitičnem pregledu zdajšnjega stanja. Zahtevali so tudi, da se končno pripravi pregled vseh nalog in pristojnosti občin in se končno pristopi k analizi sistema financiranja z vidika sistema samega in z vidika sorazmernosti virov financiranja z nalogami, ki jih občine opravljajo. V zvezi z usklajevanjem z reprezentativnimi skupnostmi občin so pozvali, da se trend zmanjševanja standardov dialoga med državo in občinami, tako na področju sistemske ureditve pogajanj za višino povprečnine kot drugod, mora prenehati.
Težavnost pogajanj, nezadovoljstvo z doseženim na eni ali drugi strani, je nesprejemljivo reševati tako, da princip pogajanj v sistemu popolnoma izničiš.
V zvezi z ugotovitvami revizije učinkovitosti urejenosti postopkov prostorskega načrtovanja občin so županje in župani izpostavili, da je tudi na to problematiko Ministrstvo za okolje in prostor bilo v preteklosti velikokrat opozorjeno ter, da je že v letu 2013 predsedstvo Skupnosti občin Slovenije sprejelo sklep, s katerim je pozvalo Vlado RS, naj nemudoma pristopi k oblikovanju nad-resornega organa na področju prostorskega načrtovanja in gradnje ter s tem naredi najbolj odločilen korak k omogočanju hitrejše priprave občinskih prostorskih načrtov. Da je potrebno tako dolgo čakati na spremembo namenske rabe zemljišča in druge urbanistične pogoje, namreč ni na nobenem drugem področju bolj škodljivo kot na gospodarskem.