Ptuj, 17.10.2017 – v prostorih Mestne občine Ptuj je potekala 19. seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Županje in župani so obravnavali zadnje premike na področju financiranja občin in povprečnino za leti 2018 in 2019, ključne izzive na področju dolgotrajne oskrbe in vlogo občin, predstavitev evidentiranih članov v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji z glasovanjem o imenovanju kandidata/kandidatke ter predstavitev Priročnika za proračunsko financiranje NVO. Seje predsedstva so se poleg županj in županov udeležili Tatjana Buzeti, generalna direktorica Direktorata za dolgotrajno oskrbo, kandidatka in kandidata za imenovanje v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Monika Kostanjevec, pravna svetovalka Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
Predsednik SOS, Bojan Kontič je prisotnim županjam in županom predstavil zadnje premike pri usklajevanju višine povprečnine za leti 2018 in 2019. Povedal je, da je predlog, zapisan v Zakonu o izvrševanju proračunov RS 2018/2019 za leto 2018 551 € na prebivalca; za proračunsko leto 2019 vlada predlaga povprečnino v višini 558,00 eurov. Skozi amandmaje k Zakonu o financiranju občin (prehodne in končne določbe), na bi v letu 2018 občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo do višine primerne porabe, nad višino primerne porabe pa le do 85 odstotkov razlike med primerno porabo in prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena ZFO-1, izračunani na podlagi 14. člena ZFO-1. V letih 2018 in 2019 bi občine prejele 3 % nepovratnih sredstev za investicije iz državnega proračuna, 3 % pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države (zadolžitev se ne bo vštela v največji možni obseg zadolževanja občin). Predsednik SOS je povedal, da se je sicer glede na izhodišče, predlog Vlade RS po sestanku s predsednikom Vlade RS izboljšal, vendar nikakor ne sledi izračunani višini povprečnine, ki bi, z upoštevanjem še nesprejetega predloga Pravilnika o podprogramih, ki se jih upošteva za izračun povprečnine, morala znašati 609 € na prebivalca, ne sledi pa tudi rasti BDP. Zato Skupnost občin Slovenije ne bo podpisala Dogovora o povprečnini. Glavni odbor SOS je na pogajanjih o višini povprečnine zahteval s strani države tudi, da se izdela načrt s katerim se bo začrtalo prehod na realno izračunano višino povprečnine.
Tatjana Buzeti, generalna direktorica Direktorata za dolgotrajno oskrbo, je predstavila načrte države na področju dolgotrajne oskrbe. Poudarila je, da pripravljavci z zakonom želijo povezati zdravstvene in socialne storitve dolgotrajne oskrbe, s ciljem omogočiti ustrezno oskrbo in varnost vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih aktivnostih, ne glede na to ali bivajo doma, v institucionalnem varstvu ali v drugih oblikah bivanja. Uvajajo nove mehanizme in orodja za večjo integracijo dolgotrajne oskrbe, vse od enotnega načina ocenjevanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, do interdisciplinarnih mobilnih timov, integriranega nadzora in seveda tudi integrirane mreže izvajalcev. Načrtovana je večja podpora neformalnim oskrbovalcem in razbremenitev posameznikov in družin. Ohranili bodo možnost denarnega prejemka in uvedli usposabljanja in svetovanje za neformalne oskrbovalce, pa tudi nadomestno oskrbo v višini 14 dni na leto. Predlagajo pa tudi razširitev pravice do družinskega pomočnika v najvišji kategoriji potreb po pomoči na vse uporabnike dolgotrajne oskrbe.
Uvajajo nov sklop storitev za ohranjanje samostojnosti, ki vključuje sofinanciranje IKT storitev oziroma e-oskrbe, manjši obseg storitev rehabilitacije za ohranjanje funkcionalne zmožnosti in interdisciplinarne obiske timov na domu v podporo uporabniku in neformalnemu oskrbovalcu. Kljub sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe bo pa še vedno veliko storitev ostaja v pristojnosti javnega zdravja.
Dolgotrajna oskrba bo univerzalna pravica, dostopna vsem ne glede na socialno ekonomski status ali starost. V kolikor je uporabnik upravičen do socialnih transferjev, bo v institucionalnem varstvu lahko zaprosil za sofinanciranje stroškov bivanja v institucionalnem varstvu, saj se bodo iz javnih virov za dolgotrajno oskrbo sofinancirale le storitve dolgotrajne oskrbe. Generalna direktorica Direktorata za dolgotrajno oskrbo je zagotovila, da bo največji del finančnega bremena prevzela javna/državna blagajna in ne občinska, kar bi v prihodnje lahko prineslo razbremenitev občinskih proračunov v nekaterih segmentih.
Skupnost občin Slovenije je objavila evidentiranje v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in evidentiranje zaključila v nedeljo, 15.10.2017; do tega datuma je oddalo kandidaturo sedem (7) kandidatk/kandidatov.
Skupnost občin Slovenije bo predlagala enega člana v svetu, ki ga bo za dobo petih let imenoval Državni zbor RS. Evidentirana kandidatka mag. Katja Koren Miklavec se je predstavila Predsedstvu SOS kot prva, nato kandidata Viktor Sušec in Aleš Florjančič. Ostali kandidati se iz upravičljivih razlogov predstavitve niso udeležili (Jure Lesjak, Dejan Zavec, Miloš Peterlin in Maja Hvala). Predsedstvo SOS je imenovalo volilno komisijo in opravilo tajno glasovanje, na podlagi katerega je z večino vseh glasov za predstavnico občin imenovalo v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji mag. Katjo Koren Miklavec.
Monika Kostanjevec, pravna svetovalka Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je predstavila Priročnika za proračunsko financiranje NVO, ki skupaj z analizo javnih razpisov v slovenskih občinah predstavlja orodje, ki bo občinam omogočalo enostavno izvedbo kakovostnih javnih razpisov, kar pomeni, da razpisovalca korak za korakom vodi skozi vse faze izvedbe javnega razpisa, in mu pri tem nudi nasvete, obrazce, dobre prakse in opozorila glede pomembnih zakonskih določb. Tako obravnava tudi predplačila za projekte in programe NVO, kar je pomembna novost, tako za delo lokalnih skupnosti kot tudi za nevladne organizacije. Končni namen priročnika je predvsem poenostavitev postopkov javnih razpisov, povečana transparentnost, ekonomičnost in administrativna razbremenitev v občinah ter zagotavljanje kontinuitete in kakovosti financiranja in storitev nevladnih organizacij.