Dan enakega plačila simbolično predstavlja tisti dan v letu, od katerega dalje Evropejke zaradi plačne neenakosti med spoloma prenehajo prejemati plačilo za svoje delo v primerjavi z moškimi. Kdaj ga obeležujemo, je odvisno od tega, kolikšna je po zadnjih podatkih povprečna razlika v plačilu med spoloma v Evropi.
Ali povedano drugače: če bi glede na zadnje statistične podatke o plačni vrzeli povprečna Evropejka želela prejeti enako plačilo kot njen (moški) kolega, bi morala danes prenehati delati. Ženske v Evropi namreč v povprečju zaslužijo 16,3 odstotka manj kot moški, kar pomeni, da povprečna Evropejka od 3. novembra pa do konca leta dela brez plačila. Zato Evropska komisija ponovno izpostavlja, da je v Evropi 21. stoletja dejstvo, da ženske v povprečju v primerjavi z moškimi delajo praktično dva meseca »zastonj«, da so torej »vredne dve plači manj«, obžalovanja vredno, nevzdržno in nesprejemljivo.
Razlika v plačilu med spoloma – gre za razliko v povprečni bruto urni postavki žensk in moških v celotnem gospodarstvu – se je v Evropi v zadnjih letih sicer nekoliko zmanjšala, vendar še vedno ostaja nad 16 odstotki. Razlogi zanjo so različni: od tega, da ženske v povprečju pogosteje kot moški delajo polovični delovni čas, redkeje napredujejo, pogosteje prekinejo svojo karierno pot zaradi materinstva, do tega, da delajo v tradicionalno slabše plačanih panogah in poklicih ter na nižjih delovnih mestih.
Glede na zadnje podatke je največja plačna vrzel med moškimi in ženskami v Estoniji (26,9 odstotka), najmanjša pa v Italiji (5,5, odstotka). V Sloveniji se je ta razlika v nekaj zadnjih letih sicer nekoliko povečala in trenutno znaša 8,1 odstotka, kar pa je še vedno krepko pod evropskim povprečjem (16, 3 odstotka), zato ostaja med državami z najmanjšo plačno vrzeljo.
Enako plačilo za enako delo je eno temeljnih načel Evropske unije. Že leta 1957 je bilo vključeno v Rimsko pogodbo. Dan enakega plačila na evropski ravni obeležujemo od leta 2011; takrat ga je Evropska komisija prvič oznanila » kot opomin na ogromno delo, ki ga je treba še opraviti, če želimo odpraviti vrzel v plačilu med spoloma«. Po nekaterih projekcijah Evropske komisije bodo ženske, če se bo plačna vrzel še naprej zmanjševala tako počasi kot do sedaj, prejemale enako plačilo kot moški šele leta 2086.
Za reševanje te problematike je treba sprejemati kompleksne ukrepe odpravljanja zakoreninjenih neenakosti med spoloma na trgu dela in v zasebnem življenju. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato pripravilo vrsto ukrepov, opredeljenih v nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015-2020, izvaja pa jih tudi s pomočjo evropskih projektov, kot sta na primer Vključi. vse in Aktivni. vsi. Med temi ukrepi so na primer tudi ukrepi za povečanje deleža žensk na mestih odločanja, odprava spolne segregacije, ukrepi za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega oziroma zasebnega življenja ter odpravljanje spolnih stereotipov ter ukrepi za odpravljanje diskriminacije na delovnem mestu zaradi nosečnosti in/ali materinstva.
(Vir: MDDSZ)