Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov sta na skupni seji 18. 2. 2018, obravnavale pobudo Interesne skupine lokalnih interesov za obravnavo odprtih vprašanj sistema varstva pred naravnimi nesrečami in odprave posledic naravnih nesreč. Na seji, na kateri je Skupnost občin Slovenije zastopal podpredsednik sekcije ostalih občin Marjan Kardinar je bil sprejet sklep, da omenjeni komisiji predlagata Vladi, da pri načrtovani prenovi sistemske ureditve varstva pred naravnimi nesrečami in odpravi nastale škode sledi predlogom in opozorilom državnih svetnikov in predstavnikov Skupnosti občin Slovenije, Gasilske zveze Slovenije ter pojasnilom resornih ministrstev ter organov v njihovi sestavi.
V razpravi se je nakazalo več odprtih vprašanj glede obstoječega sistema varstva pred naravnimi nesrečami, med drugim:
- Veljavni sistem obveščanja Agencije za okolje z izdajanjem opozorila (na spletni strani ter poslano Centru za obveščanje RS in medijem) je preveč pasiven oz. se pričakuje aktivnejši sistem opozarjanja javnosti, pri čemer obstaja zavedanje o zahtevnosti in težavnosti napovedovanja toče.
- Vprašljiva je pristojnost občin za zaščite pred točo, saj toča običajno ne prizadene le območje ene, ampak več občin. S tega vidika bi morala biti vloga države aktivnejša kot zdaj (npr. po zgledu Italije ali Avstrije).
- Ob požrtvovalnem delu civilne zaščite, gasilcev, nevladnih organizacij (RKS, Slovenski Karitas), prostovoljcev ob sami vremenski ujmi, ki je prepoznana kot naravna nesreča, morajo oškodovanci čakati na finančno pomoč države za odpravo posledic (devet in) več mesecev. To obdobje je predolgo, še posebej za socialno šibkejše, ki običajno zaradi slabših finančnih zmožnosti tudi nimajo sklenjenih zavarovanj za hiše oz. stanovanja.
V tem dokumentu se lahko seznanite s stališči Skupnosti občin Slovenije in drugih deležnikov v razpravi.