Cerklje na Gorenjskem, 20. 6. 2019 – v prostorih občine Cerklje na Gorenjskem je potekala 2. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije. Županje in župani so obravnavali predlagane spremembe in dopolnitve zakona o vrtcih (ZVrt-G), problematiko urejanja lastništva javnih cest, zaključno poročilo delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, seznanili pa so se tudi z ustanovitvijo in načrti delovne skupine za pripravo predloga pokrajinske zakonodaje. Na pobudo dr. Aleksandra Jevška, predsednika SOS, je predsedstvo SOS obravnavalo tudi problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja v javnih lekarniških zavodih.
Luka Ivanič iz službe za sistem prostora in okolja na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavil novost Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki se je začel uporabljati s 1.6.2018 v delu, ki se nanaša na 4. odstavek 199. člena. V njem je navedeno, da lahko lastnik nepremičnine po kateri poteka grajeno javno dobro sam sproži postopek razlastitve v kolikor ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini omejeno. Ob tem je v 192. členu navedeno, da se lastninska pravica lahko odvzame z odškodnino ali z nadomestilom v naravi.
Na podlagi Zakona o evidentiranju dejanske rabe javne cestne in železniške infrastrukture, morajo občine evidentirati dejansko rabo zemljišč na vseh javnih cestah. Na podlagi vzpostavljene evidence bo jasno razvidno, koliko cest poteka po privatnih zemljiščih oziroma za koliko cest ni urejeno lastništvo. Tako bodo lastniki nepremičnin, na podlagi te evidence lahko sprožili postopke razlastninjenja na upravnih enotah. Na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra (do sedaj edina evidenca) imajo občine zemljiško neurejenih oziroma neodmerjenih 23.000 km kategoriziranih cest. Pri tem gre za ceste, kjer:
- ceste potekajo po zasebnih zemljiščih, in niso odmerjene ter vpisane v zemljiško knjigo (cesta obstaja v naravi, nikjer pa to ni zavedeno)
- ceste so vpisane v zemljiško knjigo, niso pa odmerjene; ceste potekajo po zemljiščih, ki niso v celoti v občinski lasti, spremembe niso bile vpisane
- zemljišča so bila pridobljena v zemljiško last in plačane odškodnine, vendar o tem ni ustrezne dokumentacije, na podlagi katere bi bila možna knjižba v zemljiško knjigo (občani so dali soglasje in brezplačno odstopili zemljišča za izgradnjo ceste ali prejeli odškodnine na podlagi takratnih predpisov in podpisovali pogodbe s takratnimi krajevnimi skupnostmi, ki pa so se izgubile)
Po zadržani oceni Skupnosti občin Slovenije bi občine za odkupe/odškodnine potrebovale najmanj 1,15 milijarde evrov, teh sredstev pa ne morejo zagotoviti ne občine ne država. Županje in župani pa so opozorili še na problem zelo različnih cenitev zemljišč s strani sodnih cenilcev, ki se za isto zemljišče razlikujejo tudi za več kot 100 odstotkov, kar je z vidika strokovnosti vprašljivo, z vidika stroškov pa nesprejemljivo. Zato so županje in župani predlagali, da se v sklopu delovne skupine za zniževanju stroškov občin, skupaj z relevantnimi ministrstvi najde novo zakonodajno rešitev in enotno metodologijo cenitve, ki bo omogočila boljšo sistemsko in finančno vzdržno ureditev tega področja.
Igor Žavbi iz kabineta ministra na Ministrstvu za javno upravo je predstavil rezultate Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občinam. Skupno 25 zakonov od prvotnih 61 predlogov je razdeljenih v tri skupine, odvisno od tega, ali bodo spremenjeni v letu 2019 ali so že v pripravi in usklajevanju ali pa bodo pripravljeni naknadno, ker zahtevajo večje sistemske spremembe. V prvi skupini so predpisi, s spremembo katerih bo vsebina nalog in pristojnosti usklajena z ustavno določbo, ki opredeljuje občinske pristojnosti in naloge. V drugo skupino sodijo predpisi, ki določajo naloge in pristojnosti občin in so že v pripravi ali celo v fazi medinstitucionalnega usklajevanja. V tretjo skupino pa sodijo predpisi, ki po odločitvi pristojnega ministrstva zahtevajo večje sistemske spremembe ali celo povsem nove predpise. Zato bodo te rešitve pripravljene v prihodnjih mesecih.
V skupini predpisov, s katerimi se prenašajo pristojnosti iz občin na državo z uveljavitvijo s 1. 1. 2020 je 11 zakonov. Prvi štirje vsebujejo nalogo ali pristojnost občin, ki ne izpolnjujejo ustavnega pogoja, da gre za lokalno pristojnost. Na podlagi podatkov o odhodkih občin za leto 2018 gre pri štirih naštetih nalogah za skupno 31.079.987 evrov, ki jih bodo s proračunskim letom 2020 morale zagotoviti druge javne blagajne. Posebno skupino sestavljajo tisti predpisi, ki zahtevajo manjše posege. Gre za naslednje zakone:
– Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) – plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnih bo prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V letu 2018 je bila višina teh sredstev 17.760.529 evrov.
– Zakon o socialnem varstvu (ZSV) – financiranje nalog družinskega pomočnika bo prevzela država. Finančne posledice za državni proračun so ocenjene na 9.957.074 evrov.
– Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) – financiranje naloge mrliško pregledne službe se prenesene z občin na državo. Finančni učinek naj bi bil 3.024.964 evrov.
– Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) – strošek pogrebnine umrlih brez dedičev oz. brez naročnika pogreba bo bremenil državni proračun. V letu 2018 je bila višina teh stroškov 337.420 evrov.
– Zakon o notariatu (ZN) – podatki oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc občin so za notarje plačljivi.
– Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) – določi se pravna podlaga za zaračunavanje takse za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele
– Zakon o upravnih taksah (ZUT) – določi se taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in dvigne se višina takse za lokacijsko informacijo.
– Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) – občina nima pravic v postopkih izdaje dovoljenj
– Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) – ustanovitev služnosti na nepremičninah, ki so v lasti Republike Slovenije bo v korist občin neodplačna, če se služnost ustanavlja za namen gradnje ali vzdrževanja lokalne gospodarske javne infrastrukture.
– Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) – koncesnine od lovišč se v celoti določijo občini ali državi, saj gre za drobitev že tako nizkih zneskov.
– Zakon o financiranju občin (ZFO-1) – sprememba formule za primerno porabo občin z diferenciacijo glede na zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, določitev koeficienta za dodatno financiranje občin z romskim svetnikom. (5 mio € dodatnih sredstev 20 občin).
Predsedstvo je poročilo s predlogi za spremembe podprlo in izrazilo zadovoljstvo, da bo delovna skupina s svojim delom nadaljevala tudi po preteku dogovorjenega 6 mesečnega roka za implementacijo tega dela dogovora o povprečnini.
Dr. Roman Lavtar, vodja službe za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo, je predstavil analizo ocene finančnega učinka spremenjenih izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam v decembru 2018. Namen analize je bil na eni strani potrditi ocene Ministrstva za finance o višini sredstev, ki jih bodo občine v letu 2019 zaradi dogovora s sindikati javnega sektorja namenile za plače, na drugi strani pa preveriti učinke dviga plač na občinske proračune glede na vrsto občin. Analiza je pokazala, da naj bi odhodki občinskih proračunov zaradi učinkov povišanja plač znašali 19,6 mio evrov. Ministrstvo ocenjuje dodatne stroške cca. 2,5 mio. € zaradi plač zaposlenih v oddelkih vrtcev, ki so del osnovnih šol, plačujejo pa jih občine; tega sistem ISPAP ne zajema in jih je potrebno prišteti.
V zadnjem dogovoru o višini povprečnine, ki je bil sklenjen pred dogovorom s sindikati o povišanju plač v javnem sektorju je bilo namreč doseženo, da se pregledajo tudi učinki dviga plač na občinske proračune. Analiza je potrdila domnevo županov, da bo precejšni del povečane povprečnine (skoraj polovico) potrebno v letu 2019 nameniti za izplačila plač zaposlenih v javnem sektorju na lokalni ravni. Prav tako Skupnost občin Slovenije poudarja, da so izračuni opravljeni na osnovi povprečja, zato bodo občine z večjim številom zaposlenih v javnem sektorju na lokalnem nivoju (npr. z večjim številom javnih zavodov) za plače zaposlenih namenile sorazmerno večji delež kot tiste, ki jih imajo manj. Tako teža teh učinkov ni enakomerno razporejena po vseh lokalnih skupnostih.
Županje in župani so obravnavali tudi predlagane spremembe in dopolnitve zakona o vrtcih (ZVrt-G). Predsedstvo SOS je podprlo intenco ministrstva po spremembah na področju zasebnih vrtcev. Pri tem je predsedstvo izhajalo iz zahteve, da morajo občine imeti možnost avtonomnega odločanja na vseh izvirnih področjih svojega delovanja. Predlagana rešitev daje vodstvom občin v roke pomembni instrument odločanja o financiranju, pa tudi nadzor delovanja zasebnih vrtcev. Predlagana rešitev ničesar ne ukinja, tudi zasebnim vrtcem ne ukinja financiranja, zasebne vrtce pa usmerja k pogovorom, dogovorom in usklajevanjem z občinami, saj bodo te njihovo dejavnost tudi financirale.
Predsedstvo SOS se je informiralo tudi o ustanovitvi strokovne delovne skupine za pripravo predloga pokrajinske zakonodaje. Podporo projektu so dali predsednik Republike Slovenije, predsednik Državnega sveta RS, Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Z namenom obveščanja širše javnosti in izmenjavi mnenj bo pripravljena spletna stran (www.pokrajina.si), ki bo omogočala sodelovanje članov skupine in širše javnosti pri oblikovanju predloga pokrajinske zakonodaje.
Skupnost občin Slovenije je na pobudo dr. Aleksandra Jevška, predsednika SOS, obravnavala tudi problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja v javnih lekarniških zavodih. Predsedstvo SOS je sprejelo sklep, da naj problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja v javnih lekarniških zavodih v Sloveniji obravnava glavni odbor SOS z namenom, da vse občine, ki so ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov pozove, da preko svojih predstavnikov v organih upravljanja javnih zavodov nemudoma izvedejo potrebne ukrepe za odpravo nepravilnega poslovanja javnih lekarniških zavodov. SOS bo problematiko nespoštovanja pravil javnega naročanja v javnih lekarniških zavodih v Sloveniji obravnava tudi na pristojnih komisijah SOS. Prav tako pa bo podana pobuda, da problematiko obravnava tudi Interesna skupina lokalnih interesov in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta.