Ljubljana, 10. 6. 2019 – z delovanjem je tudi uradno pričela strateška delovna skupina za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj, ki jo je ustanovila Skupnost občin Slovenije in ji predseduje županja MO Ptuj, Nuška Gajšek. Mesto podpredsednika delovne skupine je prevzel župan občine Tolmin, Uroš Brežan. Namen strateške delovne skupine je pripraviti vizijo decentraliziranih storitev za ohranjane poseljenosti, saj se v nekaterih krajih soočajo z ukinjanjem pomembnih storitev za občanke in občane – krajevnih uradov, izpostav FURS, lokalnih izpostav Sklada kmetijskih zemljišč, z zapiranjem poštnih in bančnih poslovalnic, ukinjajo se tudi bankomati.
Prvega sestanka strateške delovne skupine sta se udeležila tudi priznana strokovnjaka dr. Janez Nared iz Geografskega inštituta Antona Melika in dr. Damjan Kavaš iz Inštituta za ekonomska raziskovanja. Opozorila sta, da je potrebno na področju storitev širšega splošnega pomena upoštevati dejstvo, da je tehnološki napredek v korist le določeni skupini populacije, za druge skupine populacije, še posebej v starajoči se družbi, pa je potreben razmislek o prostorski in časovni dosegljivosti storitev, prav tako se postavlja vprašanje dostopnosti z javnimi prometnimi sredstvi. Po mnenju strokovnjakov bi se bilo potrebno še posebej posvetiti obmejnim območjem, ki so posebej izpostavljena in ranljiva, tako zaradi zanemarjanja države kot pritiska obmejnih držav na drugi strani meje. Ob tem pa je po mnenju stroke država še popolnoma zaspala na področju vodenja gospodarske politike, zlasti ob meji. Zato vidita ključno področje strateške delovne skupine za decentralizacijo pri SOS tudi v tem, da jasno zahteva vzpostavitev preglednega sistema javnih storitev, ki pa niso samo klasične; k tem sodijo tudi takšne, ki so na trgu, vendar so strateško pomembne tako za državo (npr. banke) kot tudi občanke in občane.
Tako je bilo v sklopu razprave posebej opozorjeno, da bi za uspešno decentralizacijo bilo potrebno vzpostaviti pokrajine/regije ter da bi bilo potrebno razmisliti tudi drugih, alternativnih načinih izvajanja teh storitev, na način, primeren različnim populacijskim skupinam. Izpostavljeno je bilo, da je država v času gospodarske krize pri nižanju stroškov v veliki meri privarčevala sredstva skozi siromašenja tistih področjih, ki se tičejo lokalnega nivoja, zlasti skozi ukinjanje izpostav države, ne zgolj z vidika uporabnikov, temveč tudi z gospodarskega. Zaradi tendence k vitki državi se je izgubljalo kvalitetna delovna mesta, ki so jih v veliki meri zasedale ženske z visoko, družboslovno izobrazbo. Vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju na območjih izven avtocestnega križa pa po drugi strani vpliva tudi na zmanjševanje ostalih zaposlitev, posledično prihaja do spirale – zmanjševanje delovnih mest pomeni zmanjševanje dostopnosti različnih storitev, to pa spet pomeni izseljevanje ali povečan prometni pritisk zaradi dnevnih migracij. Tako so npr. na Koroškem v zadnjih nekaj letih ukinili več kot 100 delovnih mest v upravnih službah države, kar regija močno občuti, tudi zaradi povečanega prometa v drugo regijo. Na drugi strani pa se poraja vprašanje ali Slovenija sploh poseduje natančne podatke koliko ljudi na delo odhaja v Avstrijo.
Na podlagi razprave je bil izražen poziv, da država nemudoma pristopi k izdelavi študije o stanju regionalnega razvoja (delovana mesta, ukinjanje institucij države, dostopnost do širših storitev splošnega pomena, javni prevozi, izseljevanje, staranje prebivalstva, število zaposlenih v Avstriji, število šolajočih se v Avstriji, stanje lastništva kmetijskih zemljišč, …).
Prav tako je bila izražena zahteva, da država premisli o organiziranosti državnih upravnih organov ter institucij in pripravi novo, regionalno shemo zaposlovanja; pri presoji upravičenosti obstoja neke izpostave za javne storitve je namreč potrebo upoštevati dolgoročne stroške, ki nastajajo zaradi ukinjanja nekega delovnega mesta na terenu, stroški mobilnosti, vpliva na podnebne spremembe, nižanje kvalitete življenja zaradi ur preživetih na poti, neravnovesje med delovnim in prostim časom,…
Prioritetno področje bi vsekakor morala biti obmejna območja, kjer je tudi prometna dostopnost do storitev ključnega pomena, zato bi bile na mestu subvencije javnega prevoza s strani države. Jasno pa je, da bodo morale občine in država opraviti skupen razmislek, kako narediti (tudi ne-mestne) slovenske občine privlačne za življenje in delo ljudi. Predvsem na odročnejših področjih je veliko težav na področju zagotavljanja osnovnih storitev na bančnem in poštnem področju.
Zato se bo Skupnost občin Slovenije zavzemala za uveljavitev rešitev, ki bodo ljudem omogočale dostop do osnovnih bančnih in poštnih storitev v vseh občinah, vendar ne s pomočjo financiranja ohranitve bankomatov skozi lokalne proračune. Nesprejemljivo namreč je, da se ob davkoplačevalskem denarju, ki je bil namenjen sanaciji bank, davkoplačevalski denar ponovno porablja še za izvajanje osnovne bančne ali pa poštne storitve, ki bi jo morala v skladu z zakonom izvajati banka oz. pošta.
Naslednji sestanek strateške delovne skupine bo potekal meseca septembra, ko bo Skupnost občin Slovenije poročala o prvih odzivih državne ravni na ugotovitve in izražene zahteve strateške delovne skupine za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj pri SOS.