OD BIM DO CIM: ZAKAJ JE GRADNJA IN MODELIRANJE INFORMACIJ O MESTIH BISTVENEGA POMENA ZA PAMETNA MESTA
Mesta so ključno sredstvo za produktivnost in gospodarski razvoj ter ključnega pomena za družbeno in politično blaginjo posameznikov in družbe, to mesto, danes večina ljudi imenuje “dom”.
Vendar pa je v mestih veliko težav, ki zavirajo gospodarsko rast ter socialno in okoljsko pravičnost in enakost. Zastoji v prometu so velik problem po vsem svetu in vsako leto stanejo nacionalna gospodarstva znatna sredstva. Slabe stanovanjske razmere, ki vodijo k večji potrebi po zdravstvenih storitvah, kar močno obremenjuje ne samo življenje ljudi, temveč tudi lokalne in nacionalne zdravstvene sisteme. Naraščajoče prebivalstvo in demografske spremembe, vse bolj starajoče se prebivalstvo v večini Evrope – že začenja močno obremenjevati javne službe in grajeno okolje tudi v Sloveniji. Globalna stanovanjska kriza je le en izraz tega.
Koncept pametnih mest in skupnosti je ena od reakcij na naraščajoče izzive, s katerimi se soočajo občine – od slabšanja stanja okolja, vse večje gospodarske neenakosti, do naraščajočega prebivalstva, ki preobremenjuje in izčrpava socialno in fizično infrastrukturo – saj želijo izboljšati operativno, storitveno in energetsko učinkovitost in olajšati življenje svojih občank in občanov.
BIM in pametno mesto sta medsebojno povezana: na BIM lahko gledamo kot na eno „orodje“ pametnega mesta, ki ponuja ogromen potencial, da pomaga občinam, da se spoprimejo z izzivi z izboljšanjem operativne učinkovitosti, olajšanjem sodelovanja različnih zainteresiranih strani in zmanjševanjem stroškov. BIM poskuša rešiti številna družbena vprašanja, s katerimi se občine trenutno soočajo: vplivi podnebnih sprememb, staranje infrastrukture, cenovna dostopnost stanovanj, rast prometa in zastoji, pomanjkanje komunikacije ali sodelovanja med različnimi panogami in še veliko več.
Kljub ogromnim priložnostim, ki jih ponuja BIM, pa raziskave kažejo, da ga občinske oblasti v resnici ne sprejemajo, po se večinoma uporablja na nacionalni ravni (za Slovenijo bi to težko rekli). Morda je to zato, ker nekateri menijo, da BIM izrecno omogoča digitalizacijo gradbene industrije in je ločen koncept od pametnega mesta, ki omogoča digitalizacijo mesta. Vendar je BIM jedro pametnega mesta, saj spodbuja izboljšave v energetsko in stroškovno učinkovitih stavbah, olajšuje bolj trajnosten razvoj mest in je ključnega pomena za reševanje številnih zgoraj omenjenih izzivov.
CIM (mestno informacijsko modeliranje) je razmeroma novo prilagajanje tehnologij BIM, ki gre še korak dlje kot BIM in informacije, ki jih zagotavlja BIM, CIM vključuje širše načrtovanje in razvoj mesta. Ekonomske, socialne in okoljske koristi integracije BIM v različnih prostorskih razsežnostih znotraj mesta, bodisi kot del posameznih gradbenih projektov bodisi kot CIM, so predstavljene spodaj:
CENTRALIZIRANJE INFORMACIJ IN NJIHOVO UMEŠČANJE V KONTEKST
BIM (Building Information Modeling) arhitektom, gradbenikom in oblikovalcem omogoča, da na enem mestu upravljajo celoten življenjski cikel katere koli infrastrukture ali gradnje stavbe – od njenega začetka in zasnove do morebitnega rušenja in ponovne uporabe materialov. Prostori, sistemi, izdelki in zaporedja so prikazani v relativnem obsegu med seboj in celotnim projektom. CIM zajema širše območje, kar omogoča, da se infrastruktura (ne glede na to, ali je že zgrajena ali v fazi gradnje ali projektiranja) oblikuje v natančnih geoprostorskih okoliščinah na ravni občine.
Vsakdo, ki dela na projektu, ki uporablja BIM ali CIM, lahko dostopa do informacij o katerem koli vidiku zgrajene infrastrukture in jih uporablja za kakršen koli namen – najsi bo to, za informacije o materialu, ki se uporablja, ali spremembo prvotnega načrta. BIM je tako v nekaterih pogledih platforma, ki vsem zainteresiranim stranem omogoča ne samo dostop do vseh ključnih informacij o projektu na enem mestu, temveč tudi natančno modeliranje projekta v njegovem lokalnem kontekstu.
POVEČANJE SODELOVANJA IN VKLJUČENOSTI
BIM je orodje za sodelovanje, ki olajša sodelovanje in omogoča boljšo izmenjavo informacij ter upravljanje in komunikacijo med različnimi skupinami, vključenimi v gradbeni projekt. Vse ekipe prispevajo informacije in koristijo informacije, ki jih vnesejo drugi: zato se silosi izločijo. Ta sistem “demokratizira” znanje in omogoča bolj kolektivno odločanje. Skupni jezik in skupna semantika BIM-a zato ponudnikom storitev omogočata sodelovanje pri zapletenih projektih po vsem mestu, hkrati pa pomeni, da vsi člani ekipe delujejo po enakih standardih.
Pametni 3D modeli, ki jih omogoča BIM, spodbujajo uskladitev storitev; veliko geoprostorskih podatkov, vključenih v te modele, podatkov, ki se nenehno zbirajo s senzorjev postavljenih vsepovsod – na infrastrukturi, kamerah CCTV, v celotnem cestnem omrežju – čeprav so seveda za še večji kontekst kombinirani z obstoječimi nabori podatkov GIS. Združevanje in uporaba podatkov različnih prostorskih območij – in različnih oddelkov javnih služb – spodbuja pristop skupnega sodelovanja, ki omogoča ne le usklajeno načrtovanje posameznih stavb, temveč tudi celotnih okrožij, lažje uvajanje integriranih storitev in usklajenih programov vzdrževanja.
ZMANJŠANJE TVEGANJA
Pri gradnji javne infrastrukture – bodisi ceste, predora, mostu ali zgradbe – so tveganja velika. Ustvarjanje modelov okolij, v katera bodo umeščeni novi projekti, prek BIM in CIM vam omogoča, da preizkusite projekt tako pred kot med gradbenim postopkom, ki služi kot nekakšen “digitalni dvojček” ali navidezni “dokaz koncepta” . To je še posebej pomembno, kadar gre za tveganje: prek BIM-a lahko vse morebitne napake ali incidente zaznamo veliko prej, preden lahko gre kaj dejansko narobe. Zavarovalništvo in industrija že uporabljata sistem CIM za oceno vpliva naravnih nesreč, kot so poplave, potresi ali nevihte, na zgradbe in okrožja; občinski in mestni sveti bi ga lahko uporabljali za isti namen.
OPOLNOMOČENJE DRŽAVLJANOV
BIM in/ali CIM zbira podatke v eno platformo, ki jo je mogoče deliti med vsemi – to vključuje javnost. Trenutno ni veliko BIM-a odprtokodnega, vendar v primerih, ko je, omogoča skupnosti, da se v celoti vključi v fizično preobrazbo svojega mesta in jim omogoči dostop do informacij, ki jih imajo običajno samo tisti, ki so neposredno vključeni v postopek načrtovanja in gradnje. To odprtost lahko uporabimo tudi za lažje ustvarjanje mobilnih aplikacij, na primer Toolz, zemljevid navidezne resničnosti, ki ponuja modele urbanih območij, ki jih lahko skupnost tako rekoč “preizkusi” in doživi rešitve urbanističnega načrta. Možnosti sodelovanja v skupnosti, ki jih ponuja BIM/CIM, še niso popolnoma raziskane. Čeprav različni projekti, ki jih je mogoče izvesti prek BIM-a – ki zagotavljajo in usklajujejo podatke o celotnem mestu in ključni infrastrukturi v realnem času – mestom ponujajo veliko priložnosti za povezovanje različnih pristopov načrtovanja in različnih državljanov. uporabe in potrebe.
IZBOLJŠANJE PRODUKTIVNOSTI, UČINKOVITOSTI IN REZULTATOV
V tradicionalnih gradbenih procesih se ključno znanje o projektih in sredstvih pogosto izgubi med fazami, ko ena ekipa preda projekt drugi; BIM to preprečuje s centraliziranjem vseh informacij, tako da se vsi viri delijo, ter s standardizacijo postopkov in meril. Tako je strokovno znanje dosledno in konsolidirano, vse ustrezne informacije in napake pa so integrirane v eno platformo, tako da jih lahko razvijalci in vodstvo sistematično rešujejo. To jim nato omogoča učinkovitejšo analizo uspešnosti in natančnejše ocene stanja vpletenih sredstev – natančno ugotavljanje, kako delujejo zgradbe in kje je mogoče povečati učinkovitost, kar omogoča boljšo uporabo in uporabo sredstev in virov.
Skupna raba virov in povečano sodelovanje ne samo prihrani čas in denar ter optimizira rezultate, temveč posledično tudi izboljšuje javne storitve z boljšim povezovanjem informacij in z analizami v realnem času – kar je ključna značilnost pametnih mest in skupnosti. Učinkovitejše usklajevanje med deležniki v skupnosti in različnimi vladnimi službami pomeni tudi, da je mogoče lokalne projekte in pobude bolje uporabiti. To je razvidno iz sistema Smart Park v San Franciscu, kjer je usklajevanje med mestnimi oddelki pod okriljem enega orodja (pametna rešitev za parkiranje, ki zbira podatke s parkirnih prostorov in druge mestne infrastrukture, vključuje pametne parkirne ure in plačilne storitve itd.), ki mestu omogoča, da je uvedlo prilagodljiv model oblikovanja cen glede na povpraševanje po parkiriščih.
USTVARJANJE MEST BOLJ PRIJAZNIH OKOLJU IN DRUŽBI
Poleg zgoraj omenjenih ekonomskih koristi BIM obstajajo tudi družbene in okoljske koristi. Mesta želijo podatke uporabiti za orkestriranje kakovosti življenja svojih skupnosti in njihove varnosti in gospodarskih priložnosti; BIM in CIM jim ponujata način za to. Na primer natančnejše naročanje materialov, omogočeno prek BIM, bi privedlo do manj odpadkov na odlagališčih; ali pa bi z optimizirano simulacijo energetske analize, zlasti za celotna okrožja, privedla do manjših potreb po energiji v grajenem okolju in pomagala znižati emisije toplogrednih plinov. Poenostavitev gradbenega postopka in zmožnost vizualizacije delovanja celotne stavbe ali mestnega ekosistema v realnem času omogoča tudi tistim, ki upravljajo te sisteme (mikro ali makro), da temu primerno prilagodijo porabo virov in energije, ali postavijo prožne modele potrošnje, ki se odzivajo na trende, ki jih odražajo dolgoročnejši podatki. Tudi BIM ima lahko družbene vplive; kot smo videli zgoraj, se lahko uporablja kot eno orodje za vključevanje javnosti in skupnosti pri ocenjevanju njihovih prihodnjih potreb v grajenem okolju, kar lokalnim oblastem pomaga pri boljših odločitvah v zvezi z načrtovanimi naložbami v infrastrukturo, zasnovo stavbe in prostorske ureditve.
ZAKLJUČEK
Nekatera pionirska mesta v svetu so že presegla zgolj uporabo BIM-a in zdaj eksperimentirajo z uporabo inteligentnega modeliranja za razvoj mest. Premik k digitalizaciji celotnega mesta – infrastrukture in vsega – odpira nove priložnosti za povezovanje urbanističnega načrtovanja in urbanističnega oblikovanja z BIM. CIM je naslednji korak: razvoj digitalne DNA mest ali “digitalnega dvojčka”. CIM se lahko uporablja za simulacijo prometnih tokov, zastojev, porabe in oskrbe z energijo, pametnih omrežij in še veliko več.
Kako torej pospešiti sprejem BIM in CIM v naših pametnih mestih? Na splošno raziskave kažejo, da je oblikovanje vladnih okvirjev in sklopov konkretnejših standardov resnično pomembno za razvoj BIM. Priprave strategij pametnih mest in skupnosti bi lahko tudi bolj izkoristili za boljšo uporabo BIM; to bi lahko storili s poudarjanjem potenciala CIM in priložnosti, ki jih ponuja za povezovanje različnih podatkovnih nizov z BIM modeliranih gradbišč, da bi olajšali širši razvoj mesta.
prirejeno po Bee smart city