Na portalu E-demokracija je objavljen Predlog Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja – ZEIZS, ki je bil februarja letos v javni obravnavi, trenutno pa je v medresorski obravnavi. Predlog je pripravila delovna skupina na MJU kot nacionalno podlago za elektronsko poslovanje v povezavi z evropsko Uredbo (EU) eIDAS.
6. člen EU Uredbe eIDAS že sedaj zahteva čezmejno vzajemno priznavanje elektronske identifikacije, kar poenostavljeno pomeni, če občina nudi elektronske storitve, ki zahtevajo identifikacijo uporabnika (v skladu z Uredbo eIDAS na ravni zanesljivosti srednja ali visoka), so načeloma dolžne zagotoviti vsem državljanom članic EU dostop do elektronske storitve, oziroma so za dostop do e-storitve dolžne upoštevati tudi vse priglašene in potrjene sheme elektronske identifikacije na EU ravni. Na MJU je za to pripravljena nacionalna rešitev, s katero se občinske elektronske storitve morajo povezati oziroma integrirati. ZEIZS to še podrobneje ureja (npr. predvidoma bo v podzakonskem aktu opredeljen način in kriteriji za določanje ravni zanesljivosti posameznih e-storitvam).
ZEISZ v povezavi z Uredbo eIDAS zagotavlja nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, kjer Uredba eIDAS dopušča oziroma omogoča nacionalne postopke in ureditev. Na področju elektronske identifikacije pa ZEISZ vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete. Slovenija bo s sprejemom ZEISZ omogočila priglasitev svoje sheme elektronske identifikacije za čezmejno poslovanje in bo s tem svojim državljanom omogočila čezmejno elektronsko poslovanje na celotnem notranjem trgu EU.
Predlog ZEISZ je vsebinsko povezan tudi s predvideno spremembo Zakona o osebni izkaznici, saj Ministrstvo za notranje zadeve medresorno koordinira pripravo pravne podlage za izdajo sredstva elektronske identifikacije tudi na novi biometrični osebni izkaznici (Zakon o osebni izkaznici). Za njeno uspešno izvedbo pa je treba sprejeti tudi ZEISZ. Predlog ZEISZ namreč vključuje rešitev izdajanja enotne elektronske identitete (v nadaljnjem besedilu: eID) s strani države na enem ali več sredstvih elektronske identifikacije, ki bodo opredeljena ločeno (v uredbi ali drugih zakonih). Trenutno sta operativno predvideni dve sredstvi:
• eID na biometrični osebni izkaznici,
• eID v oblaku (i.e. na osnovi rešitve SMS-PASS).
Zakon bo imel vpliv tudi na občine, kot organe javnega sektorja. Med drugim, bodo občine morale za dostop in uporabo posamezne elektronske storitve določiti raven zanesljivosti (16. člen). Ob davčni in matični številki bodo občani (in podjetja) za potrebe elektronskega poslovanja dobili še enotno številko elektronske identifikacije (EŠEI), ki jo bodo občine obdelovale skladno z varstvom osebnih podatkov pri elektronskih storitvah (17. člen).
Občine lahko predloge in pripombe pošljejo na sasa.kek@skupnostobcin.si do četrtka, 10. septembra 2020.