• Domov
  • 23. seja predsedstva SOS v luči odprtih problematik na področju financiranja predšolske vzgoje
Trenutno ste na arhivskih straneh. Nove spletne strani se nahajajo na https://skupnostobcin.si

Kranj, 6. 3. 2023 – osrednja tema 23. seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije je bila financiranje predšolske vzgoje in šolstva. S strani Ministrstva za javno upravo se je seje udeležil državni sekretar Jure Trbič in Mateja Mahkovec, v.d. direktorja Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem. Prav tako so se seje udeležili dr. Boris Černilec, državni sekretar, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, Vida Starič Holobar, vodja Sektorja za predšolsko vzgojo in Katja Križnar, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Predstavniki občin in državnega nivoja so razpravljali o problematikah, ki so deloma odprte že več let in vseskozi višajo stroške občinam ter sejo zaključili z zavezo po tesnem sodelovanju pri reševanju odprtih problematik.

Poglavitna točka razprave so bili stroški izvajanja predšolske vzgoje in s tem povezan dvig ekonomske cene. Župani so obrazložili, da so se v zadnjem času poleg plač pomočnic vzgojiteljic, dvignile plače in drugi stroški dela tudi vsem preostalim zaposlenim (od povišanja regresa za prehrano, povišanja regresa za letni dopust, dviga plač vsem javnim uslužbencem v mesecu oktobru 2022 ter aprilu 2023, do dviga minimalne plače,..). Očitek vladi gre v smeri, da lokalne skupnosti nimajo manevrskega prostora, ko gre za standarde in normative v vrtcih, prav tako niso imele vpliva, ko je šlo za dvig plač zaposlenim. Predstavniki občin so zavrnili navedbe Ministrstva za javno upravo, da so bile občine na tem področju vključene pri pogajanjih s sindikati. Skupnost občin Slovenije sicer res aktivno sodeluje v vladni pogajalski skupini za pogajanja in je bila vključena v proces dogovora v oktobru 2022, s katerim se je vlada zavezala izpolniti pretekle dogovore s sindikati. Na podlagi oktobrskega dogovora pa so potekali nadaljnji pogovori med Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje (takrat še MIZŠ) in Sindikatom vzgoje in izobraževanja. V njihove januarske pogovore (katerih posledica je bil dvig plač pomočnic vzgojiteljic) pa Skupnost občin Slovenije ni bila vključena. Glede tega je predsedstvo SOS predlagalo Ministrstvu za javno upravo, da aktivno vključi občine v nadaljnja pogajanja glede kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje. Predlagali so, da se reprezentativna združenja vključi v predhodne pogovore na vladni strani o spremembah plač v vzgoji in izobraževanju, ki bodo vplivale na občinske proračune. Predvsem pa je bil dan poziv, da naj vladna stran v predhodnih pogovorih za občine pripravi finančne izračune predlogov sprememb v plačah, ki bodo nastopile kot posledica pogajanj.

Povišali so se tudi materialni stroški in stroški storitev, stroški energentov in pogonskih goriv, kateri vse vplivajo na oblikovanje ekonomske cene vrtcev. Zato so članice in člani predsedstva SOS izrazili pričakovanje, da se za te namene zagotovi z zakonodajo skladne finančne rešitev, ki bodo zajemale vse te dejavnike za oceno finančnih učinkov in pripravijo rešitve, ki bodo finančno razbremenile občine in starše.

Posebna točka pogovora med občinami in državo je bila problematika financiranja zasebnih vrtcev (sem ne sodijo vrtci s koncesijo, ti s podelitvijo koncesije s strani občine postanejo del javne mreže vrtcev). Članice in člani predsedstva SOS so izpostavili, da je potrebna sprememba 34. člena Zakona o vrtcih tako, da bi imela občina pravico do odločanja, v kakšnem deležu in ob kakšnih pogojih ter okoliščinah bi financirala zasebne vrtce na svojem območju. Pri tem bi lahko imeli prednost le tisti zasebni vrtci, ki bi na določenem območju pokrili potrebe staršev po vrtcu, ki jih ne pokriva javna mreža in omogočili izbiro programov po posebnih pedagoških načelih kot sta Steiner in Montessori pedagogika, saj zaradi obveznosti financiranja zasebnih vrtcev že prihaja do dvojnega financiranja predšolske vzgoje. Takšna rešitev po mnenju občin v nobeni točki ne preprečuje ustanavljanja zasebnih vrtcev. Določa le korake in postopke v primeru, da tak zasebni vrtec pričakuje financiranje iz občinskih sredstev. Predsedstvo SOS je na podlagi razprave pozvalo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da nadaljuje aktivnosti za novelacijo določb Zakona o vrtcih.

Na področju predšolske vzgoje bremenijo občinske poračune tudi stroški za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih v vrtcih. Kot ugotavljajo lokalne skupnosti je od spremembe področne zakonodaje leta 2019 število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke naraslo, posledično so narasle potrebe po specializiranih dodatnih kadrih in s tem so bistveno narasli tudi stroški. Po drugi strani tudi po treh letih po sprejetju zakonodaje še ni sprejetih podzakonskih predpisov, zato po državi za dodatno strokovno pomoč in spremljevalce ni enakih normativov. Zato so predstavniki občin izrazili potrebo, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skupaj z Ministrstvom za zdravje čim prej pristopi k reševanju te problematike. Predlagano je bilo, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, enako kot za dodatne stroške v razvojnih oddelkih, prevzame financiranje dodatnih stroškov za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih neposredno iz proračuna RS, za kar je potrebna sprememba ZOPOPP (v delovnem področju Ministrstva za zdravje) ali Zakona o vrtcih.

Še ena pomembna točka dnevnega reda je bila vključevanje in priprava otrok tujih delavcev v sistem izobraževanja v Sloveniji. Občine članice predsedstva so opozorile na številne izzive zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika, slabega in nedodelanega sistema vključevanja otrok v skupine, ko ti še ne obvladajo jezika ter neobstoječih modelov za integracijo družin, predvsem mater. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je predlagalo, da se oblikuje celovit program integracije celotnih družin ter da se omeji maksimalno število tujih otrok v šolskih skupinah, da bo integracija tuijih otrok sploh mogoča.

Ob zaključku so prisotni na seji obravnavali še pobudo za podaljšanje sklepa, s katerim se dovoljuje odstopanje od prostorskih normativov za površino notranje igralnice (3m2 na otroka) na podlagi pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.

Sporočilo javnost

 


Nazadnje posodobljeno: