Ministrstvo za zdravje je povabilo Skupnost občin Slovenije na sestanek, na katerem so nam predstavili predlog, da bi nadzor nad protikadilskim zakonom podelili tudi občinskim redarjem. Občinski redarji bi tako nadzirali prepoved kajenja na funkcionalnh zemljiščih pred zdravstvenimi ustanovami in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, torej pred zdravstvenimi domovi in šolami (predvsem pred srednjimi šolami in fakultetami).
Na MZ so se obrnili na občinske redarje, saj so prisotni na terenu, razlog pa je tudi njihova uniformiranost in prepoznavnost. Na MZ so prepričani, da v kolikor se bo redar pojavil pred šolo/zdravstvenim domom, se bo upoštevala prepoved kajenja. Prav tako pa je razlog za prenos pooblastila ta, da je državnih zdravstvenih inšpektorjev premalo in ustreznega nadzora ne morejo vršiti.
Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so na sestanku izpostavili, da obseg dela občinskih redarjev predpisuje 3. člen Zakona o občinskem redarstvu, ki po našem prepričanju ne omogoča predlaganega nadzora. Prav tako smo izpostavili, da gre za prenos nalog na občine, kar bi se moralo upoštevati pri povprečnini, saj prenos nalog brez ustreznih finančnih virov ni v skladu z ustavo. Na sestanku smo posebej izpostavili da pobrana globa ni plačilo za delo občinskih redarjev, saj ni namen občinskih redarjev pobiranje glob, temveč ureditev stanja na terenu. Izpostavili smo tudi potrebo, da se nadzor podeli tudi policiji.
Prav tako smo izpostavili problematiko nadziranja kajenja na funkcionalnih zemljiščih. Občinski redarji ne morejo preverjati do kam sega funkcionalno zemljišče, oziroma ali je v javni ali zasebni lasti. To je delo inšpektorjev. Prav tako smo izpostavili težavo z nadzorom pred srednjimi šolami, kjer gre za mladoletne osebe in kjer se ob kršitvi napiše obdolžilni predlog (lahko ga napišejo samo inšpektorji).
Na koncu smo še izpostavili dejstvo, da se v zadnjem času naloge vseh državnih inšpektorjev prenašajo na občine, kar je nesprejemljivo.