S strani Ministrstva za okolje in prostor smo pridobili pojasnilo glede izdajanja potrdil o namenski rabi zemljišč:
“Namenska raba zemljišč prikazana v okviru izvornega prostorski akt (OPN) se navezuje na grafične podatke zemljiškega katastra v času nastanka OPN. Praviloma je to zemljiškokatastrski prikaz (ZKP). Meje parcel v zemljiškem katastru (po Zakonu o katastru nepremičnin pa meje parcel v katastru nepremičnin) se seveda z različnimi katastrskimi postopki lahko spreminjajo. Predvsem gre za postopke v katerih se meja parcele ureja (ureditev meje parcele, točnejša določitev koordinat poteka že urejene meje) in postopke v katerih se meja parcele spreminja (lahko nastanejo nove parcele – parcelacija, komasacija, nova izmera ali pa se samo spremeni meja parcele – izravnava meje).
Pri ugotavljanju namenske rabe na parcelo (priprava potrdila o namenski rabi zemljišč) na osnovi podatkov iz OPN in zadnjega veljavnega stanja v zemljiškem katastru oz. katastru nepremičnin se smiselno upošteva zgoraj navedeno pojasnilo glede vrste katastrskih postopkov, ki so povzročili spremembo podatkov o poteku mej parcel v zemljiškem katastru oz. katastru nepremičnin.
Če v času od sprejetja OPN v evidenci zemljiškega katastra ni prišlo do sprememb pri mejah parcel se za interpretacijo namenske rabe na parcelo lahko uporabi izvorni ZKP (ki je bil uporabljen pri izdelavi OPN) ali pa trenutno veljavni ZKP. Manjše razlike v grafičnem prikazu med obema prikazoma ZKP so praviloma posledica izvedenih geodetskih postopkov na posamezni parceli ali v bližnji okolici. Taka sprememba praviloma ne vpliva na vsebinsko interpretacijo namenske rabe – če je npr. potek meje namenske rabe potekal po meji parcele v ZKP v času izdelave OPN, velja da meja namenske rabe zemljišč še vedno poteka po meji parcele v trenutnem ZKP, tudi če je bil ta meja grafično spremenjena s postopkom ureditve meje. V teh postopkih (urejanje meje) se je namreč le bolj natančno določil potek meje v naravi in se je ta podatek prenesel tudi v grafični prikaz – v ZKP.
Če pa je prišlo do sprememb meje parcel (posledica postopkov parcelacije, komasacije,…) pa je potrebna vsebinska odločitev oz. interpretacija poteka meje namenske rabe zemljišč glede na spremenjen grafični zaris parcel v ZKP. Ustrezno interpretacijo v tem primeru posameznih mej NRP v OPN lahko zagotavlja zgolj občina, kot pripravljavec prostorskega akta in izdelovalec, ki je sodeloval pri njihovi pripravi – oba sta v okviru postopka določitev posameznih mej NRP opirala svoje odločitve upoštevajoč podrobne strokovne podlage, usmeritve nosilcev urejanja prostora, sprejemljive zasebne pobude, razvojne potrebe občin ali smiselni prenos mej oz. njihove zanesljivosti iz starejših prostorskih aktov v prostorske akte novejše generacije. Vsakršna interpretacija, ki sloni na nepoznavanju vseh relevantnih objektivnih okoliščin, je lahko zato napačna, prav tako zaradi kompleksnosti teh okoliščin, enolično navodilo za izvedbo ni možno. “
Celotno besedilo dopisa je dostopno TUKAJ.