Na pobudo Skupnosti občin Slovenije je v Državnem svetu potekala razprava na temo odpadnega blata iz komunalnih čistilnih naprav, katere se je udeležil tudi predsednik SOS, Peter Misja.
Po razpravi je Državni svet RS Vladi predlagal, naj prouči pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov ter nanjo odgovori. Pobuda se je glasila, da naj Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi oz. njihovimi reprezentativnimi združenji, Zbornico komunalnega gospodarstva ter ostalimi relevantnimi deležniki čim prej pristopita k pripravi kratkoročnih in dolgoročnih sistemskih rešitev za okoljsko sprejemljiv sistem ravnanja z odpadki, vključno s sistemom ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav.
Vlada Republike Slovenije je Državnemu svetu na pobudo odgovorila, da želi zagotoviti samostojnost Slovenije pri obdelavi BKČN ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami zaradi potreb po specializiranih napravah za obdelavo (uveljavitev načela samozadostnosti in bližine). Zadnja kriza (epidemija in odločitve določenih držav članic EU glede ravnanja z BKČN) je pokazala, da je ta možnost sodelovanja skoraj vedno bolj ali manj enostranske narave (na pobudo in potrebo Slovenije). V izogib temu in takim odločitvam Republika Slovenija usmerja svoje aktivnosti v izgradnjo infrastrukture za končno dispozicijo blat iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav – obdelavo blat po postopku mono-sežiga z možnostjo kasnejše rekuperacije fosforja iz s fosforjem bogatega pepela.
Blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav nastajajo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda kot odpadek (številka odpadka 19 08 05). Blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav so, v skladu z zakonodajo EU, izvzeta iz toka komunalnih odpadkov (niso komunalni odpadek). Ravnanje z blati je del postopka odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in je skladno z nacionalno zakonodajo v pristojnosti lokalnih skupnosti del obvezne lokalne javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
Obvezna ravnanja z blati komunalnih ali skupnih čistilnih naprav in predvidene tehnike obdelave blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so navedene v leta 2016 sprejetem Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov RS. V pripravi je novelacija navedenega programa, ki pa na področju obdelave blata komunalnih ali skupnih čistilnih naprav prinaša spremembe na področju termične obdelave in sicer le monosežig s kasnejšo rekuperacijo fosforja.
Ministrstvo za okolje in prostor podpira kot končno dispozicijo BKČN mono-sežig, ker je ena ključnih tehnologij pri prehodu na podnebno nevtralnost in bolj krožno gospodarstvo. Zato je preko SOS, ZMOS in ZOS pozvalo občine, da pripravijo pobude o postavitvi objektov za mono-sežig blata iz komunalnih čistilnih naprav in pripravilo izhodišča in pogoje za določitev potencialnih lokacij mon-sežiga blata iz komunalnih čistilnih naprav. V dopisu je bil podan tudi okvirni terminski plan, ki se začne z izdelavo študije izvedljivosti v oktobru 2021 in konča s poskusnim obratovanjem v maju 2026.
Pripravo in izvedbo projektov mono-sežiga blata iz komunalnih čistilnih naprav bo Ministrstvo za okolje in prostor sofinanciralo s sredstvi Podnebnega sklada. Ker je obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna javna gospodarska služba, bodo investitorji občine, ki bodo izvedle tudi vse aktivnosti priprave in postavitve naprav.
V smislu prednostnega reševanja problematike je bil določen rok za oddajo pobud 30. 7. 2021. Za prejete pobude bo Ministrstvo za okolje in prostor v prvi fazi sofinanciralo izdelavo študij izvedljivosti.
MOP ustanavlja tudi delovno skupino za spremljanje priprave projektne dokumentacije in izvedbo objektov za mono-sežig blata komunalnih čistilnih naprav, ki bo sodelovala pri uskladitvi in poenotenju vsebin vezanih na izbor in sofinanciranje objektov za mono-sežig blata komunalnih čistilnih naprav (KČN) na predlaganih lokacijah s strani zainteresiranih občin.
Pri določitvi potencialnih lokacij objektov za mono-sežig blat KČN se mora upoštevati regijski koncept, lokacije komunalnih čistilnih naprav, skupno letno količino blata KČN ter družbeno, ekonomsko, prostorsko in okoljsko sprejemljivost tovrstnega objekta. Ob teh in predhodno naštetih izhodiščih za potrebe umestitve objekta v prostor, bo delovna skupina pripravila nabor kriterijev, pomembnih za določitev primernosti lokacije za umestitev objekta.