Danes, 14. 6. 2021 je potekala 5. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za lokalno samoupravo. Seje so se v imenu Skupnosti občin Slovenije udeležili Dr. Aleksander Jevšek in Jasna Gabrič, podpredsednika Skupnosti občin Slovenije, Jasmina Vidmar, generalna sekretarka in Peter Misja, predsednik Skupnosti.
Na temo poročila o sofinanciranju delovanja skupnih občinskih uprav je Saša Jazbec izpostavila, da je leto 2020 bilo prvo, v katerem so določbe 26. člena bile izvajane v celoti. V letu 2020 se je nekoliko zmanjšalo število vključenih občin, ker so pogoj za sofinanciranje najmanj tri vključene občine v skupno občinsko upravo, povečalo pa se je število skupnih občinskih uprav, v katere je vključenih pet, šest in osem občin. Skupna občinska uprava namreč za občine ustanoviteljice lahko opravlja poljubno število nalog, iz državnega proračuna jih ministrstvo sofinancira enajst. Najpogostejši nalogi, ki jih skupne občinske uprave opravljajo za občine ustanoviteljice, sta občinsko inšpekcijsko nadzorstvo in občinsko redarstvo, najmanjkrat pa opravljajo nalogo občinskega odvetništva. 31 skupnih občinskih uprav za 147 občin še vedno opravlja eno oziroma največ dve nalogi, ministrstvo pa pričakuje v prihodnjih letih nadaljnje preoblikovanje skupnih občinskih uprav, tako s povečevanjem števila nalog kot tudi s povečevanjem števila občin v posameznih skupnih občinskih upravah. Zato so pripomnili, da utegne odstotek sofinanciranja občin naraščati.
V zvezi s sofinanciranjem skupnih občinskih uprav in novosti Zakona o financiranju občin, so v imenu občin članic SOS članici in člana delovne skupine izpostavili težave prav glede financiranja skupnih občinskih uprav. V praksi se je namreč pokazalo, da v nekaterih primerih normirani materialni stroški (20%) za izvajanje nalog iz drugega odstavka pokrivajo dejansko nastale stroške, v nekaterih primerih pa ne. Pozabljeno je tudi, da je pri delovanju skupnih občinskih uprav potrebno izvesti številne splošne oziroma podporne naloge, brez katerih delovanje skupne občinske uprave ni mogoče, jih pa zakon doslej še ni predvideval za sofinanciranje in so (vsaj v večini nam znanih primerov) breme občin v katerih je sedež organa skupne občinske uprave (sedežna občina). To so naloge sprejemne pisarne, tajništva, kadrovske službe, službe za informatiko in e-poslovanje in finančne službe. V imenu SOS je bilo predlagano, da se nastala situacija reši s spremembo 26. člena ZFO-1, in sicer na način, da se doda nov, peti odstavek, ki bi zajemal tudi organizacijske, tehnične in ostale rešitve, ki jih za delovanje skupnih občinskih uprav v večini primerov s svojim lastnim kadrom za potrebe SOU rešuje sedežna občina in so zanjo zakonsko nepokrit finančni strošek. Minister Koritnik je glede predlogov SOS potrdil njihovo smiselnost, na ministrstvu jih bodo v nekaj dneh preverili in podali povratno informacijo. Minister Koritnik je glede sprememb Zakona o financiranju občin povedal tudi, da razmišljajo o spremembah kriterija razdelitve dodatnih finančnih sredstev za občine z romsko skupnostjo.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Urad Vlade RS za narodnosti obvestilo, da bo v prihodnje svoj pristop k naslavljanju izzivov regionalnega razvoja v zvezi z romsko skupnostjo spremenilo. Nadaljnje dodeljevanje sredstev za izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture prek javnih razpisov po mnenju MGRT ni več smiselno. Tako bo MGRT v prihodnje na podlagi 14. člena ZSRR-2 podpiral le tiste projekte iz regionalnih razvojnih programov (RRP), ki uresničujejo razvojne prioritete razvojne regije. Generalna sekretarka Jasmina Vidmar je poudarila, da v Skupnosti občin Slovenije to smatramo kot zelo problematično in nesprejemljivo. Minister Koritnik se je strinjal, da je takšno ravnanje zelo samovoljno in obljubil podporo pri razreševanju problematike, o tem pa je govoril že z ministrom Vrtovcem.
Minister Koritnik je predstavil tudi načrte za sistem dolgotrajne oskrbe (prilagamo vladno gradivo s prve obravnave) in poudaril, da trenutno še nimamo zagotovljenih finančnih sredstev, saj EU pridobitev slednjih pogojuje s sprejetjem zakona. Podpredsednica SOS, Jasna Gabrič je pozdravila načrte države, da breme storitve dolgotrajne oskrbe nosi državna raven. Predlog ZDO predvideva, da se dolgotrajna oskrba (DO) financira iz več virov, in sicer iz obveznega zavarovanja za DO, sredstev, ki so zbrana iz naslova obveznega zdravstvenega in pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa se skladno z določbo drugega odstavka 49. člena zakona prenesejo v okvir financiranja po tem zakonu, državnega proračuna, sredstev demografskega sklada, sredstev proračunov Evropske unije ter iz donacij in drugih virov. Generalna sekretarka SOS je na tem mestu ponovno predlagala, da bi tudi v Sloveniji pripravili rešitve za odpravo bivanjskih ovir za starejše (npr. vgradnja dvigal) po vzoru sofinanciranja energetske učinkovitosti, skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.
Glede rešitev, ki so vsebovane v novem Protikoronskem paketu (PKP9) smo v SOS poudarili zlasti potrebne nujne rešitve v zvezi s kritjem stroškov zaposlenih za pripravo obrokov in izpada prihodkov v osnovnih šolah. Ministrica dr. Simona Kustec je izpostavila, da razume težave, s katerimi se soočajo osnovne šole in poudarila, da aktivno iščejo možne rešitve. V nadaljevanju seje pa so članice in člani razpravljali še o prepovedi članstva v nadzornih organih za županje in podžupane, o standardih in normativih v vrtcih, o načinu izračunavanja stroškov, ki služijo za izračun povprečnine, o zimski službi in nekaterih drugih vsebinah.
Na današnjem sestanku je predstavnica SPIRIT predstavila tudi sodelovanje Slovenije na svetovni razstavi Expo Dubaj 2021.