Dne 5. 10. 2021 je potekala seja komisije za GJS varstva okolja, ki ji predseduje župan Marko Rupar. Obravnavan je bil Predlog Zakona o ravnanju z odpadki ter Operativni program za pitno vodo 2022 – 2027. Komisija SOS za gospodarske javne službe varstva okolja se je zavzela za pospešitev aktivnosti za sprejem že usklajenega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki je trenutno v medresorski obravnavi. Komisija je tudi iz strokovnega stališča v celoti zavrnila predlog Zakona o ravnanju z odpadki, saj ga smatra kot neustreznega za nadaljnjo obravnavo. Namreč, v postopku usklajevanja Zakona o varstvu okolja je bila dosežena za občine, ne idealna, pač pa sprejemljiva ureditev. Medtem ko predlog Zakona o ravnanju z odpadki v ustaljen sistem izvajanja gospodarskih javnih služb na področju odpadkov vnaša nejasnosti, predvsem pa se osredotoča na predlog rešitev za sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), zato zakonu manjka širine. V sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti vnaša konkurenco za različne tokove odpadkov in ne predvideva omejitve na lastniške strukture proizvajalcev, zato vzpostavlja profitno dejavnost na tem področju. Ostali odpadki, ki niso donosni, bodo posledično ostali pri izvajalcih javne službe. S tem se krši tudi Direktivo EU 2018/851 – 8.a člen. Ustanavlja se novo agencijo zadolženo za odpadke, ki ji nalaga znatno prevelika pooblastila. Prav tako ta določba posega v obstoječi sistem GJS zbiranja komunalnih odpadkov in pričakuje se, da bo prišlo do dualnega sistema izvajanja te javne službe (vzporedno zbiranje od vrat do vrat IJS in organizacij za PRO). Predlog posega tudi v oblikovanje cen zbiranja odpadkov, ki so predmet PRO. Ker so posamezne občine zelo raznolike in se javno službo izvaja pod različnimi pogoji, je nemogoče oblikovati enotno ceno, ki bi lahko veljala za vse občine.
Operativni program za pitno vodo 2022 – 2027 je komisija sicer ocenila za strokovno dobro pripravljenega, vendar je ključnega pomena, da so občinam na razpolago znani in zadostni finančni viri, glede na to, da same ne razpolagajo s finančnimi rezervami za tako obsežne in finančno zahtevne projekte. Po oceni MOP naj bi namreč potrebe zajemale 621,7 mio € sredstev, medtem ko osnutek OP doslej navaja zgolj nekaj finančnih virov, in sicer: iz Priloge k predlogu izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo za namen zmanjševanja vodnih izgub – na voljo bo 33, 7 mio. € nepovratnih sredstev in 20 mio € povratnih (torej zgolj 53,7 mio. € skupaj), iz naslova EU kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 (alokacija še ni določena) in iz Sklada za vode (vir ni opredeljen).