Pozitivni ukrepi na področju poklicnega življenja se navadno sprejemajo, da bi izboljšali položaj žensk, na primer na trgu delovne sile, vendar pa se uporabljajo tudi pri usposabljanju in v izobraževalnih sistemih. Poglavitni namen teh ukrepov je slabše zastopanemu spolu ponuditi možnost in/ali usposobljenost, da bi lahko za delovna mesta kandidiral ob enakih pogojih kot pripadnice… Preberi več
Primer Marschall Kar zadeva takšne ukrepe, zanimiv primer na Evropskem sodišču predstavlja C-409/95, Helmut Marschall proti zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. V tem primeru je Zakon zvezne dežele o javnih uslužbencih (Beamtengesetz für das Land Nordrhein-Westfalen) določal, da »kjer je na področju organa, odgovornega za napredovanje, na določenih višjih položajih znotraj poklicnega razreda manj žensk kot… Preberi več
Evropsko sodišče je razsodbo v primeru C-407/98 (Katarina Abrahamsson in Leif Anderson proti Elisabeth Fogelkvist) sprejelo 6. julija 2000. Vprašanje se je tudi tukaj nanašalo na 2(1). in 4. člen Direktive o enakem obravnavanju: kaj je bilo mišljeno s pojmom ˝ukrepi za vzpodbujanje enakih možnosti moških in žensk˝ in ali Direktiva dovoljuje izvajanje takšnih ukrepov… Preberi več
Za Direktivo o enakem obravnavanju velja, da ima nekaj omejitev, kar zadeva ukrepe z zavezujočimi učinki. Kljub temu pa to nujno ne vključuje usposabljanja in izobraževanja. Pozitivne ukrepe bi lahko razdelili na tri glavne skupine: ukrepi, ki dajejo absolutno/avtomatično prednost prosilki oziroma prosilcu slabše zastopanega spola (ki izpolnjuje minimalne zahteve) ali katerega usposobljenost je enaka; ukrepi,… Preberi več
Ženske si pogosto ne upajo prestopiti praga med poklicnim življenjem in samozaposlitvijo, pa vendar je prav to v številnih primerih lahko rešitev za brezposelnost žensk. Za vzpodbujanje podjetništva žensk so že bile uvedene različne vrste projektov in reform, ki si jih lahko ogledate v nadaljevanju: Avstrija Na Dunaju so za vzpodbujanje in podporo ženskam, ki… Preberi več
Ukrepi z zavezujočimi učinki oziroma pozitivni ukrepi so najstrožji med vsemi posebnimi ukrepi. Izrecno jih ne obravnava noben mednarodni pakt ali sporazum, tako da so pogosto v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in bi lahko – brez cilja, ki jih upravičuje – predstavljali diskriminacijo nasprotnega spola. Zato so dovoljeni le pod določenimi omejitvami, ki so… Preberi več
Vprašanje posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti je pred Amsterdamsko pogodbo obravnavala pomožna zakonodaja, predvsem Direktiva Evropskega sveta 76/207/EEC z dne 9. februarja 1976 o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega izobraževanja in napredovanja ter delovnih pogojev. Evropsko sodišče je v okviru preliminarnih razsodb po 177. členu določilo… Preberi več
Amsterdamska pogodba, ki je začela veljati 1. maja 1999, je potrdila pomen enakih možnosti, pa tudi spoštovanja človekovih pravic v procesu integracije. Določila je tudi nekaj zelo koristnih zakonodajnih dopolnil, ki bodo odprla nove možnosti za napredek. Drugi člen, ki razglaša cilje Skupnosti, med temi cilji navaja vzpodbujanje enakosti. To je pomemben pokazatelj pozornosti, ki je… Preberi več
Evropska socialna listina je na področju ekonomskih in socialnih pravic primerljiva z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Je zavezujoč dokument, ki pokriva širok razpon ekonomskih in socialnih pravic v povezavi s pogoji zaposlovanja in socialne kohezije, pravico do bivališča, pravico do zdravja, pravico do izobrazbe, pravico do zaposlitve, pravico do socialnega varstva in pravico do… Preberi več
Evropska konvencija o človekovih pravicah je bila sprejeta in izročena v podpis leta 1950. Njen podpis in ratifikacija je ključna obveznost, ki jo morajo izpolniti države, ki si prizadevajo za članstvo v Svetu Evrope. Posebna značilnost ECHR je, da ne določa samo stvarnih norm, ki zagotavljajo posamezne pravice, ampak tudi uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, Evropsko… Preberi več