Nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je uvedla 30- odstotno kvoto za zastopanost žensk v političnem odločanju. Kljub kvoti pa je bilo za takratne razmere značilno, da ženske v postopkih odločanja niso imele enake moči. Slovenija v prvih petnajstih letih svoje samostojnosti ni imela vzpostavljenega sistema spolnih kvot. Zastopanost žensk na političnih vodilnih položajih je… Preberi več
Pristop slovenske zakonodaje k področju nasilja zaradi spola je najprej temeljil zgolj na kazenskem pravu, ki se osredotoča na preiskovanje kaznivega dejanja in pregon storilca, vendar se je skozi leta spreminjal in postajal celovitejši z osredotočanjem tudi na žrtve. Kazenski zakonik takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1977 je na primer uvedel jasne določbe, ki… Preberi več
V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) se je od žensk pričakovalo, da bodo dejavne tako na trgu delovne sile kot tudi v zasebnem življenju, medtem ko na področju tradicionalne vloge spolov v zasebnem življenju ni bilo mogoče zaslediti nikakršnega opaznega napredka. V samostojni Sloveniji, zlasti po letu 2000, so javni organi uvedli nekatere ukrepe… Preberi več
V Sloveniji so povprečne razlike v plačilu glede na spol med najnižjimi v Evropski uniji, vendar se še vedno nagibajo v prid moškim. Po podatkih raziskave o strukturi osebnih prejemkov se je razlika v plačilu glede na spol, ki temelji na povprečni mesečni bruto plači, zmanjšala s 7,2 odstotka v letu 2008 na 2,9 odstotka… Preberi več
Na področju zaposlovanja je diskriminacija zaradi spola v Sloveniji prepovedana s številnimi zakonodajnimi instrumenti. Z vidika zagotavljanja enake obravnave je področje zaposlovanja med najbolj celovito urejenimi področji življenja. Zakon o delovnih razmerjih med drugim prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, spolno nadlegovanje na delovnem mestu in viktimizacijo. Vendar pa raziskave tega področja kažejo, da pristojni organi… Preberi več
V skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2014 ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom. Če eden od staršev neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom do končanega prvega razreda… Preberi več
Generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta je pripravil analizo o politiki enakosti spolov v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da je v primerjavi z indeksom enakosti spolov v Evropski uniji (EU), raven enakosti spolov v Sloveniji rahlo višja od povprečja v EU. Da pa kljub doseženemu napredku pa ostajajo izzivi, s katerimi se bo treba… Preberi več
Ženske so enako dobro ali bolje izobražene kot moški, vendar se njihovo znanje pogosto slabše ceni in poklicno napredujejo počasneje. Posledično v Evropski uniji ženske v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški. Razlike v višini plače žensk in moških odražajo trajno diskriminacijo in neenakosti na trgu dela, v praksi predvsem na škodo žensk. Vzroki… Preberi več
Slovenska zgodovina je, tako kot zgodovina nasploh, večinoma prezrla ključno vlogo žensk. Šele druga polovica 19. stoletja je bilo obdobje vstopanja žensk v javno življenje in odpiranja »ženskega vprašanja«, ki je nato v novem stoletju preraslo v žensko gibanje za enakopravnost. Vstop dam in gospodičen v javno življenje sicer še ni spremenilo njihovega družbenega položaja… Preberi več
Delovna skupina za fiskalno decentralizacijo pri organizaciji NALAS, ki združuje združenja občin v jugovzhodni Evropi , se je v avgustu 2015 sestala na poletni šoli financ, kjer so celodnevno izobraževanje posvetili načrtovanju občinskega proračuna z ozirom na potrebe obeh spolov. Dogodek je bil izveden v sodelovanju z UN Women v okviru projekta “Ustvarjanje baze znanja… Preberi več