Skupnost občin Slovenije je dne, 29.11.2017 v hotelu Mons v Ljubljani, organizirala posvet Razvojni izzivi občin: pristojnosti, izzivi in priložnosti občin pri spodbujanju razvoja gospodarstva.

Kot smo že poročali je bil posvet namenjen razpravi o tem, kakšne so meje pristojnosti občin, kaj občine počnejo in/ali kaj bi počele na področju spodbujanja razvoja gospodarstva, kdaj in kako se smejo vključiti v ohranjanje obstoječih podjetij in delovnih mest, kakšne pristojnosti imajo sedaj, kakšne bi lahko imele na tem področju v prihodnje ter kakšne so dosedanje izkušnje občin na tem področju.

Na posvetu so sodelovali priznani strokovnjaki, predstavniki raziskovalnih institucij, države in občin. Vsebinski opis posveta najdete na tej povezavi, s klikom na to povezavo pa vas preusmerjamo na video-prispevke, kjer si lahko ogledate izjave tistih, ki so za nas strnili njihov pogled in razmišljanje.

O mednarodni konferenci Smart town, kjer je sodelovala tudi Skupnost občin Slovenije s ciljem povezovanja manjših mest, ki so običajno izpuščene v kontekstu pametnega mesta, smo že poročali. Vse, ki se konference niso mogli udeležiti in tiste, ki so bili prisotni obveščamo, da so sedaj objavljene tudi predstavitve.

Skupnost občin Slovenije vas vljudno naproša za naslednje informacije. Občino članico zanimajo praktične izkušnje občin pri prevzemu komunalne opreme od investitorjev, ki se jo zgradi po pogodbi o opremljanju (78. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2).

Občina:

»Zakonodaja pravi, da je investitor v takšnih primerih občini v naravi poravnal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor je dolžan po zaključku gradnje in pridobitvi uporabnega dovoljenja to infrastrukturo občini brezplačno prenesti v last in upravljanje, občina pa jo je dolžna prevzeti. V zvezi z zapisanim nas posebej zanima, ali ima kakšna občina izkušnje z davčnim vidikom prevzema komunalne infrastrukture od investitorjev, oziroma drugače zapisano, ali je bila ob prevzemu te infrastrukture od investitorjev dolžna plačati DDV ali ne.«

Odgovore na povpraševanje nam prosimo posredujte do četrtka, 21.12.2017 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

V Celju bo potekala 4. okrogla miza projekta Sobivamo, s katerim Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših. Na okrogli mizi bodo sodelovali

• ministrica za okolje in prostor Irena Majcen;
• direktorica javnega zavoda Socio Celje Suzi Kvas;
• direktorica Doma ob Savinji Celje Bojana Mazil Šolinc;
• direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec;
• direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja mag. Andrej Hudoklin in klinični psiholog ter varuh bolnikovih pravic mag. Aco Prosnik.

Vabilo.

Razprava bo potekala o tem, kaj opredeljuje kakovostno bivanje starejših in kako ga zagotavljati, o željah, potrebah ter možnosti bivanja starostnikov na lokalnem nivoju, o sobivanju kot eni od možnosti, ki so zelo uspešne v tujini ter o rešitvah, ki se razvijajo na nivoju države in v Savinjski regiji.
Več informacij o projektu Sobivamo
Odprto za javnost
Lokacija: Večgeneracijski center Socio, Gosposka ulica 3, Celje

Na Skupnosti občin Slovenije smo v sklopu projektne pisarne PROPI oblikovali projektno idejo o sestavi konzorcija slovenskih občin na področju uvajanja IoT rešitev v občinske ekosisteme. Osnovni namen konzorcija je sooblikovanje projektnih predlogov zaskupno prijavo na načrtovanem razpisu Ministrstva za javno upravo (MJU) na področju IoT rešitev, ki ga le-ta načrtuje pomladi 2018. Pripravili smo predstavitev ozadja in koncept projekta IoT SLO, s katerim smo seznanili vse občine in jih povabili k izrazu interesa. Vse občine in njihove GJS, ki so interes izrazile s tem, ko so z izpolnitvijo vprašalnika odgovorile na nekatera vprašanja o stanju, željah in potrebah in zapisale svoje kontaktne podatke, smo povabili na 1. srečanje, ki bo 9. januarja 2018. 

Pobuda je bila predstavljena tudi na 9. konferenci Informatika v javni upravi – IJU 2017, ki je potekala 4. in 5. decembra na Brdu pri Kranju.

V kolikor ste vabilo k sodelovanju in oddaji predhodnega interesa spregledali in želite sodelovati, čim prej izpolnite anketo: https://www.1ka.si/a/143955.

Zaradi večje in boljše informiranosti smo se na sestanku, ki je bil 6. septembra 2017 (SURS, Skupnost občin Slovenije, MGRT, AJPES) dogovorili, da v zvezi s predstavitvami, ki se tičejo novega načina poročanja in Registra nastanitvenih obratov pripravimo koledarček predstavitev in ga objavimo na spletni strani skupnosti občin Slovenije:  Koledar dogodkov eTurizem.

Posledice nesreč zaradi povečanih padavin in močnega vetra

Vlada se je seznanila z informacijo o posledicah nesreče, ki so jo povzročili hitro taljenje snega, deževje in močan veter od 11. decembra 2017 dalje. Za odpravo posledic nesreče je poveljnik CZ RS, Srečko Šestan aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Vlada je pozvala vsa pristojna ministrstva, da v skladu s svojim pristojnostmi izvedejo vse potrebne aktivnosti. Škoda pa bo ocenjena v prihodnjih dneh in tednih.

Zakon o kmetijstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Temeljni cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki se je do sedaj spreminjal petkrat, ostajajo nespremenjeni. S spremembo zakona se dopolnjujejo področja, ki so se izkazala za potencialno občutljivejša: veriga preskrbe s hrano, začasno ali občasno delo in izobraževanje na področju čebelarstva.

Predlog Zakona o nepremičninskem posredovanju

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nepremičninskem posredovanju. Namen zakona je podrobneje pravno urediti področje storitev nepremičninskega posredovanja predvsem s ciljem udejanjanja varstva udeležencev v prometu z nepremičninami, zaradi česar je treba dvigniti raven kakovosti opravljanja storitev nepremičninskih posrednikov v prometu z nepremičninami.

Zakon določa pogoje za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, torej tiste, ki jih morajo izpolnjevati nepremičninske družbe (gospodarske družbe oziroma samostojni podjetniki posamezniki) za opravljanje storitev posredovanja, kakor tudi tiste, ki jih morajo izpolnjevati nepremičninski posredniki (fizične osebe s pridobljenim dovoljenjem upravne enote) za opravljanje poslov posredovanja.

Predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Besedilo predloga Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) predstavlja vsebinsko prenovo trenutno veljavnega Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Poglavitni cilji predloga zakona so: prilagoditev institutov ravnanja s stvarnim premoženjem države novi ureditvi (npr. letni načrti oz. načrtovanje ravnanja s stvarnim premoženjem države, centralna evidenca nepremičnin, enotni spletni portal, možnost občasne uporabe); poenostavitev postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem ob sočasni ohranitvi ustreznega nadzora; poenostavitev postopkov sprejemanja letnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem v lasti države; zagotovitev učinkovitejšega in konkurenčnejšega nastopanja na trgu ter ravnanja s stvarnim premoženjem ob sočasni zagotovitvi gospodarnosti ravnanja s tem premoženjem, ki predstavlja javno premoženje ter podrobnejša ureditev veljavne zakonodaje, upoštevaje novo centralizirano obliko ravnanja z nepremičnim premoženjem države.

Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

Vlada je sprejela Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture ter ga poslala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

Predlog zakona vzpostavlja pravila in sistem za evidentiranje dejanske rabe zemljišč, ki pripadajo javni cestni infrastrukturi (državne in občinske ceste) ter javni železniški infrastrukturi. Že ob prvem množičnem vrednotenju nepremičnin je bilo namreč ugotovljeno, da je nujno imeti pravilne in tekoče podatke o nepremičninah v javnih evidencah, ki ustrezajo dejanskemu stanju.

Evidenca bo v organizacijsko informacijskem smislu vzpostavljena v treh mesecih po uveljavitvi zakona (izdaja pravilnika, sprejetje metodologije, določitev podatkovnega modela in izmenjevalnega formata). Za zajem podatkov je predviden rok dveh let po vzpostavitvi evidence.

Zakon ureja tudi varstvo pravic lastnikov zemljišč, ne nanaša pa se na urejanje premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z zemljišči javne cestne ali javne železniške infrastrukture.

Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020.

Uredba CLLD se spreminja zaradi uskladitve s spremembo Zakona o kmetijstvu (postopek spreminjanja operacij), ter spremenjenimi predpisi Evropske unije (spremenjena kontrolna uredba 809/2014/EU). V uredbi se podrobneje opredeljuje upravičene stroške in upravičence, najvišje priznane vrednosti za posamezne vrste stroškov ter opredeljuje poenostavljene oblike obračunavanja stroškov. Poleg tega se določa tudi formula za porazdelitev neodobrenih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter vključuje nekaj manjših tehničnih popravkov.

Elaborat za razporeditev stroškov rabe vode med različnimi sektorji

Vlada se je seznanila z razporeditvijo stroškov rabe vode med različnimi sektorji in potrdila izhodišča za razmejitev ocenjene višine in deleža vseh dajatev za pokrivanje stroškov rabe vode med različnimi sektorji. S potrditvijo elaborata so podana izhodišča za pripravo izvedbenih uredb za posamezno rabo voda, s katerimi bo urejeno plačilo za vodno pravico, ki se pridobi z vodnim dovoljenjem. Za dolgoročno izvajanje storitev v zvezi z rabo vode je namreč pomembno, da se povzročitelji obremenitev zavedajo stroškov, ki jih povzročajo, in da so sami odgovorni za kritje teh stroškov.

Za sektorje gospodarstvo, gospodinjstvo in kmetijstvo so dajatve skupno ocenjene na nekaj več kot 34,5 milijona evrov. Za sektor gospodarstva ta delež predstavlja 62,5%, gospodinjstva 36,9% in kmetijstva 0,6%. Znaten delež teh sredstev pripada občinam.

Posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje

Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2018 na podlagi določbe uredb o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališč.

Vodna povračila za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za 2018

Vlada je sprejela Sklep  o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2018. Ocenjena vrednost priliva za leto 2018 iz naslova vodnega povračila za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ob nespremenjeni rabi vode glede na preteklo leto znaša okoli 31 mio EUR.

Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

Vlada je izdala Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave za obdobje do 30. septembra 2018. Odstrel se za medvede izvaja do 30. 4. 2018, za volkove pa do 31. 1. 2018 in od 1. do 30. 9. 2018.

Obseg predvidenega odvzema (skupni seštevek osebkov odvzetih iz narave zaradi odstrela, izjemnega odstrela, odlova, povoza ali drugih izgub) je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije. Za medveda je predviden odvzem 132 osebkov in za volka 10 osebkov.

Vlada določila kvote proračunske porabe za prvo trimesečje 2018  

Vlada je določila kvote pravic proračunske porabe od januarja do marca 2018 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Neposredni uporabniki proračuna smejo obveznosti plačevati v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2018 potrdi vlada.

V predlagano kvoto so vključene vse pravice porabe bilance A (integralni odhodki, namenska sredstva, lastne udeležbe ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU). Predlagana kvota za prvo trimesečje 2018 znaša 2,632 milijarde evrov, kar je 27,3 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb proračuna za leto 2018.

(Vir: Vlada RS, ab)

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani objavilo razpis »Podporno okolje za delovanje na področju kulture 2018«. Namen javnega razpisa je vključevanje brezposelnih, še posebej starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih, posameznikov z izobrazbo pod ISCED 3 in oseb v postopku izgubljanja zaposlitve, v kulturne projekte. Razpis jim bo omogočal najmanj enoletno zaposlitev za polni delovni čas na novih ali obstoječih delovnih mestih ali pa vključitev v najmanj 174-urno usposabljanje, ki vključuje tudi mentorstvo. Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, javni zavodi oz. javne agencije, ki so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji. Javni razpis bo tako med drugim prispeval k dvigu zaposljivosti, spodbujanju ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti ter višanju kompetenc oziroma pridobivanju delovnih izkušenj in referenc posameznikov na področju kulture. Poleg tega se bo na ta način zagotavljalo spodbudno okolje za obstoj, razvoj in populariziranje kulturne ustvarjalnosti. Skupna višina sredstev, namenjenih za izvedbo javnega razpisa, znaša 447.000 evrov, od tega bo 356.000 evrov prispeval Evropski socialni sklad. Razpis je odprt do 10. januarja 2018.

Razpis je objavljen na spletni strani ministrstva.

Obveščamo vas, da je v okviru programa URBACT še do 10. januarja 2018 odprt razpis za prenosna omrežja. Vabimo vas, da si ogledate rešitve, ki so jih evropska mesta našla za svoje izzive na različnih področjih, od spodbujanja gospodarstva do izboljševanja kakovosti okolja v mestih, zagotavljanja stanovanj, komunikacije s prebivalci, urejanja prometa in podobno.

Če vas zanima prenos ene od dobrih praks v svoje lokalno okolje (mesto, občino), sledite naslednjim korakom:
1. Pobrskajte po bazi z dobrimi praksami in poiščite tiste, ki vas zanimajo.
2. Kontaktirajte nosilca dobre prakse in izrazite interes za skupno sodelovanje na razpisu.
3. Kontaktirajte Nacionalno URBACT točko (kontakt: petra.ockerl@ipop.si, telefon: 041 880 165). Pomagali vam bodo pri vzpostavljanju stika s potencialnimi partnerji in razumevanju razpisa.
Več o razpisu …

Obveščamo vas, da je bil objavljen nov razpis za zbiranje predlogov za transnacionalno sodelovanje in povečevanje zmogljivosti v programu ROMACT (ROMACT TCC).

ROMACT TCC pomaga lokalnim oblastem pri boljšem vključevanju marginaliziranih skupin, zlasti pripadnikom romske etnične pripadnosti. Temelji na domnevi, da so lokalne oblasti v najboljšem položaju za prepoznavanje izzivov in potreb na svojih ozemljih. Prav tako se opira na strokovno znanje Sveta Evrope, predvsem na področju intervencij na lokalni ravni, medkulturnega usposabljanja in usposabljanja romskih mediatorjev.

Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev se nanaša na modul C (podpora nadnacionalnim delovnim obiskom) komponente ROMACT TCC. Zainteresirane občine so pozvane, da se sklicujejo na spodnje dokumente:

Poziv za zbiranje predlogov – Dodatek I – Dodatek II

Vsa vprašanja v zvezi z razpisom se naj pošljejo izključno na naslov: romact@coe.int.

Rok za prijavo je 1. februar 2018.

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

Obveščamo vas, da je na zadnjem, 8. zasedanju Odbora za demokracijo in demokratično upravljanje pri Svetu Evrope (CDDG) bilo predstavljeno posodobljeno spletno orodje (E-DEN) za pripravo in izvajanje projektov čezmejnega sodelovanja (CBC), ki je pripravljeno za uporabo lokalnim skupnostim. Čezmejno sodelovanje predstavlja usklajen proces izgradnje sosedskih odnosov med lokalnimi zainteresiranimi stranmi in organi na obeh straneh državnih meja. To je zelo heterogeni proces v smislu odnosov, akterjev, institucionalnih nastavitev, pravnih okvirov in finančnih instrumentov. Spletno orodje je dostopno na spletni strani: http://cbc.isig.it/about/.
Center za raziskave reform lokalne uprave pri SE pa je predstavil novo revidirano in posodobljeno spletno orodje, ki služi kot podpora za implementacijo dvanajstih načel dobrega upravljanja. Dostopno je na spletni strani: https://www.coe.int/en/web/good-governance/centre-of-expertise.

Generalna skupščina OZN je 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Obeleženje tega dneva je priložnost, da opozarjamo na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti ter na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kulturo tudi letos podpirata festival »Brati gore«, ki se je pričel pred dvema letoma na pobudo Alpske konvencije. Festival želi prebuditi željo po iskanju izbrane literature na vsebino gora. Gre za izbrane in vsebinsko obogatene dogodke, ki jih na Mednarodni dan gora pripravljajo šole, vrtci, knjižnice, društva, združenja in druge zainteresirane javnosti ali posamezniki.
Več informacij in seznam dogodkov.

Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) je med 1. 2. in 8. 12. 2017 izvedla koordinirano akcijo v zvezi z nadzorom nad delom izvajalcev. Inšpekcijski nadzor je bil prvenstveno usmerjen v gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov katerih nadzor je v širšem interesu. Akcija je bila usmerjena predvsem v nadzor spoštovanja določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Opravljen je bil koordiniran nadzor na gradbiščih, v katerem so gradbeni inšpektorji prvenstveno preverjali, ali izvajalci pri graditvi objektov izpolnjujejo z zakonom določene pogoje za opravljanje svojega dela, v povezavi s pristojnostmi nadzora, opredeljenih z določili Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC).

V okviru akcije nadzora nad delom izvajalcev ni bilo ugotovljenih posebnosti in večjih nepravilnosti. Tako je bistvena ugotovitev nadzora, da izvajalci pri delu na gradbiščih spoštujejo določbe Zakona o graditvi objektov in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, saj je glede na število uvedenih inšpekcijskih postopkov odstotek ugotovljenih nepravilnosti minimalen. V akciji je sodelovalo 55 gradbenih inšpektorjev IRSOP. Gradbeni inšpektorji so odprli 371 postopkov, od teh 363 upravnih inšpekcijskih postopkov in 8 prekrškovnih postopkov.

V letošnjem letu je bila izvedena usmerjena akcija Stanovanjske inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) z namenom preveritve zagotavljanja ustreznih pogojev za učinkovito upravljanje večstanovanjskih stavb. V ta namen je bil načrtovan in izveden inšpekcijski nadzor nad naključno izbranimi večstanovanjskimi stavbami, razpršenimi po celotnem območju Slovenije.
Od načrtovanih stavb oziroma usmerjenih nadzorov (75 stavb) je bilo v usmerjeno akcijo vključenih 81 stavb oziroma upravnikov. V 2 primerih stavba ni izpolnjevala merila, da je upravnik po zakonu obvezen. V zvezi z izvedenimi usmerjenimi nadzori v 68-ih nadzorih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v 13-ih izvedenih usmerjenih nadzorih pa so bile ugotovljene posamezne kršitve SZ-1 ter uvedeni prekrškovni postopki.