Iz Ministrstva za okolje in prostor so nam posredovali sporočilo Climate KICa, ki se ukvarja za raziskavami na temo krožnih mest (Climate KIC je organizacija, ki jo financira EK: https://www.climate-kic.or). Iščejo med drugim namreč tudi primere dobre prakse med mesti oziroma občinami, ki uvajajo principe krožnega gospodarstva na področju javnih naročil povezanih z gradnjo.
Ker gre za priložnost mednarodne promocije, saj bodo na Climate KIC pripravili in objavili študijo, v kateri bodo dobre prakse objavljene, posredujemo to sporočilo vsem občinam. Njihova prva publikacija o študijah primerov krožnega gospodarstva, ki jo vodijo občine, je bila prvič predstavljena javnosti na konferenci o podnebnih spremembah v Katovicah decembra lani in pridobila veliko mednarodnega interesa. Poročilo je na voljo tukaj: https://www.climate-kic.org/in-detail/municipality-circular-economy-case-studies /.
Če bi želeli deliti primer v katalogu, je to res odlična priložnost za pridobitev publicitete, saj bo objavljena v okviru ene od vodilnih svetovnih krožnih konferenc, Svetovnega krožno gospodarskega foruma junija (World Circular Economy Forum). Ob tem bodo najbolj zanimivim primerom dali možnost, da z nagovorom na konferenci predstavijo svoja prizadevanja za krožno naročanje v gradbeništvu.
Zanima nas torej, ali se v kateri od občin lahko prepoznate kot pionirji na področju krožnih javnih naročil za področje gradnje. Ali so bila merila krožnega gospodarstva uporabljena v razpisih ali načrtovalnih smernicah v gradbeništvu? Kakšna so bila ta merila? Kako je to uspelo? Kje so ovire? Kako ocenjujete koristi od tovrstnih ukrepov? Ali je bil v gradbeništvu uporabljen »materialni potni list« (angl. material passport)?
Vaše odgovore pričakujemo na naslov sasa.kek@skupnostobcin.si do konca prihodnjega tedna, 19.4.2019.