Črnomelj, 9.3.2017 – Predsednika Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič in Združenja Forum romskih svetnikov Darko Rudaš sta podpisala izjavo o izrednem članstvu v SOS. Potekala je seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije na temo predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, vizije razvoja Slovenije do leta 2050 in priprave strategije razvoja do leta 2030 ter odprta vprašanja nove gradbene zakonodaje in problematika možnosti obravnave OPN na upravnih sodiščih.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič in predsednik Združenja Forum romskih svetnikov Darko Rudaš sta podpisala izjavo o izrednem članstvu v SOS. Ob tej priložnosti je Bojan Kontič, predsednik SOS izpostavil, da je Skupnosti občin Slovenije in občinam v interesu opolnomočenje svetnic in svetnikov, saj s tem županje in župani dobijo partnerje v oblikovanju razvoja občin. To pa velja tudi za Romske svetnice in svetnike. V Skupnosti občin Sloveniji želijo že izvoljenim romskim svetnicam in svetnikom kot tudi kandidatkam in kandidatom za svetnice in svetnike nuditi potrebno podporo in strokovno pomoč, saj so prepričani, da bi morali romski svetniki in svetnice biti usposobljeni za aktivno oblikovanje položaja romskih skupnosti zato, da romska skupnost kot takšna in posameznice in posamezniki v njej, prevzamejo odgovornost za svoj položaj in se iz obrobja družbe pomaknejo oz. vključijo v osrednje tokove življenja in dela v občinah.
Vključitev v Skupnost občin Slovenije se je zgodila na pobudo predsednika Združenja Forum romskih svetnikov Slovenije, Darka Rudaša z namenom boljšega sodelovanja med romskimi svetniki in občinami, izobraževanja zdajšnjih romskih svetnikov pa tudi bodočih, z vključitvijo pa bi izvoljeni svetnice/svetniki lahko dobili tudi ustreznejšo podporo in strokovno pomoč pri izvrševanju svojega mandata kot zastopniki interesov romske skupnosti.
K temi predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se predstavniki Ministrstva za zdravje kljub večkratnim zaprosilom za odprtje dialoga seje predsedstva SOS niso udeležili. Pa tudi sicer je bilo izpostavljena slaba komunikacija z ministrstvom za zdravje in reprezentativnimi predstavniki občin in pomanjkanje odzivnosti, kadar gre za zadeve na področju zdravstva na lokalni ravni. Županje in župani so tako prisluhnili stališčem Komisije za socialo in zdravstvo pri SOS, ki jih je predstavil njen predsednik Andrej Sluga iz občine Krško. Opozoril je predvsem na nejasno opredelitev pristojnosti občin v področni zakonodaji, njeno parcialno sprejemanje in zato nastanek neskladij ter možnost skritih posegov v finančna sredstva lokalnih skupnosti zaradi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pravice do bolniškega staleža. Prav tako je za lokalne skupnosti moteče, da nimajo vpliva na trajanje koncesijskih razmerij, štipendiranje ali poklicno usmerjanje z vidika potreb v lokalnem okolju, zakonodaja pa jih obremenjuje tudi z izvajanjem obdukcijskih pregledov za tiste zavarovance, ki so umrli izven javnih zavodov.
Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar in ga. Nataša Kobe Logonder, vodja sektorja za razvojne politike pri Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko sta županjam in županom predstavila vizijo razvoja Slovenije do leta 2050 in strategijo razvoja do leta 2030.
Vlada je kot eno osrednjih prednostnih nalog svojega mandata določila pripravo nove strategije razvoja Slovenije. Pri oblikovanju jasno začrtane smeri dolgoročnega razvoja države je ključni in temeljni korak vizija, ki opredeli strateško usmeritev in oriše podobo države, kakršne si želimo v prihodnosti. Ob pomanjkanju jasne vizije Slovenije je pred pripravo strategije razvoja Slovenije stekel proces priprave vizije države. Ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in globalnih trendov, scenarijev prihodnosti in potencialnih motilcev skupaj, je v procesu sodelovanja in vključevanja širokega kroga prebivalk in prebivalcev Slovenije, nastala Vizija Slovenije. Županje in župani so sicer pozdravili vključujoči pristop in temeljne cilje dokumentov, vendar so opozorili, da bo pot do uresničitve težavna ter, da lokalne skupnosti zaznavajo čedalje večjo centralizacijo, tudi centralizacijo določenih javnih storitev (kot je ukinjanje davčnih, geodetskih in poštnih uradov), kar ni v skladu z namenom zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja in omogočanja dostopa vseh prebivalcev Slovenije do teh storitev.
Izidor Jerala, prostorski strokovnjak Mestne občine Novo Mesto in Irena Karčnik, vodja Medobčinskega inšpektorata Trzin, oba predstavnika področnih komisij SOS, sta predstavila odprta vprašanja nove gradbene zakonodaje in problematiko možnosti obravnave OPN na upravnih sodiščih.
Ena od perečih težav, ki se pojavlja v predlogu Zakona o urejanju prostora je to, da dopušča možnost, da bo zoper vse na občinskem svetu sprejete prostorske akte lokalnih skupnosti možen upravni spor na upravnem sodišču. Evropska komisija je prav tako na Republiko Slovenijo naslovila uradni opomin zaradi neizpolnitev iz evropske direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Za lokalne skupnosti bi takšna dikcija (da so slovenski prostorski akti po svoji vsebini projekti) pomenila kolaps pri izvajanju prostorskih aktov.
Prav tako občinski strokovnjaki na področju prostora in inšpekcijskega nadzora zaznavajo težavo s predlogom prenosa inšpekcijskega nadzora nad enostavnimi objekti v predlogu Gradbenega zakona. Zato so izdelali predlog, po katerem prenos inšpekcijskega nadzora ne bi bil obvezen za vse občine, vključeval bi vsebinska pričakovanja občin glede njihovih pristojnosti, ob tem pa bi oblikoval model intervencij v prostor, ki je sistemsko smiseln, pregleden, izvedljiv in takšen, da bi občine v prihodnje lahko nadzorovale dogajanje v prostoru z vidika postavljanja enostavnih objektov in drugih posegov v prostor. Ministrica za okolje in prostor je s strani Skupnosti občin Slovenije že bila zaprošena za termin za sestanek v zvezi z odprtimi problematikami.