Maribor, 15.1.2019 – prvič po lokalnih volitvah so se sestali županje in župani v okviru Predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Razpravljali so o višini povprečnine glede na sprejete ukrepe na področju plač v javnem sektorju. Prve ocene kažejo, da občine zaradi sprostitve plač ne bodo imele nič več sredstev za lokalni razvoj kot v preteklem letu.
8.12. 2018 so (poleg stavkovnih sporazumov) pričeli veljati Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Posledice sprejema so:
➢ Nove (višje) uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede
- prvi plačni razred povišanja javni uslužbenci pridobijo 1. 1. 2019,
- drugi plačni razred povišanja 1. 11. 2019,
- morebitni tretji in ostale plačne razrede povišanja pa pridobijo 1. 9. 2020.
➢ Nova delovna mesta in nazivi v javnem sektorju ➢ Spremembe dodatkov
➢ Poračun pri regresu za letni dopust za leto 2018 za JU, ki so prejemali osnovno plačo, ki ustreza 17. ali nižjemu plačnemu razredu
➢ Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe (dodatna poleg za 10, 20, 30)
➢ Odpravnina ob upokojitvi
Prve ocene županj in županov kažejo, da občine zaradi sprostitve plač ne bodo imele nič več sredstev za lokalni razvoj kot v preteklem letu, saj bodo povišani stroški praktično izničili finančne učinke usklajevanj za povprečnino v letu 2019. Zgornji dogovor na področju plač bo namreč veljal ne le za zaposlene v občinskih upravah, temveč tudi za vse javne zavode, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti (npr. vrtci, kulturni-športni-mladinski zavodi, muzeji…). Povprečnina naj bi nominalno sicer znašala 573,50 € na prebivalca občini, vendar realnega izboljšanja finančnega stanja županje in župani ne pričakujejo. Z izplačilom januarske plače bo možno te ocene tudi potrditi.
Županje in župani so izrazili pričakovanje, da se bodo v kratkem srečali s predsednikom Vlade RS z namenom, da se ponovno opravi usklajevanje višine povprečnine. Prav tako predsedstvo Skupnosti občin Slovenije pričakuje, da bo delovna skupina, ki bi naj preučila možne spremembe zakonodaje s ciljem zmanjšanja stroškov občin, pričela čim prej delovati. Dejstvo namreč je, da na mnogih področjih zakonodaja še vedno vsebuje za občinske proračune škodljive ukrepe, obenem pa je v obravnavi zakonodaja, ki predvideva vnovično povečanje stroškov za občine (predlog Zakona o zaščiti živali, Uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih,…).
Predsedstvo SOS je imenovalo tudi Delovno skupino za decentralizacijo storitev države, ki jo bo vodila nova županja MO Ptuj, Nuška Gajšek. Županje in župani Predsedstva SOS so namreč ponovno opozorili, da se v različnih lokalnih okolji vse pogosteje ukinja finančne urade, krajevne urade upravnih enot, enote Sklada kmetijskih zemljišč, pošte, distribucijo električne energije in bankomate, kar pomeni centralizacijo, ki ni v skladu z namenom zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja in omogočanja enakega dostopa vseh prebivalcev Slovenije do javnih storitev. Opozorili so tudi, da zavzemanje za vitko državo povzroča zgolj prenašanje stroškov na občine in prebivalce, posledično pa to povzroča neenakopravno dostopnost do storitev za ljudi in neatraktivnost različnih področij Slovenije (v primerjavi z Ljubljano).
Na seji je Predsedstvo SOS tudi potrdilo odprtje postopkov evidentiranja v vodstvene funkcije SOS ter častnih članic in članov. Skupnost občin Slovenije bo tako sprejemala evidentiranje kandidatk in kandidatov v Predsedstvo SOS izmed rednih članic znotraj posamezne sekcije (Sekcije MO, Sekcije s sedežem UE in Sekcije ostalih občin) in za 5 članski Nadzorni odbor, ki bodo izvoljeni na naslednji skupščini SOS predvidoma konec meseca marca. Takrat bodo proglašeni tudi častne članice in člani Skupnosti občin Slovenije.