Vlada se je seznanila z delnim poročilom o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za mladino
Vlada se je seznanila z delnim poročilom o izvajanju »Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022«. Poročilo zajema obdobje uresničevanja zavez iz resolucije za obdobje treh let, od leta 2014 do vključno 2016, kar je v skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Ta določa, da mora vlada delno poročilo o izvajanju omenjenega programa predložiti državnemu zboru vsaka tri leta. Poročilo kaže, da vlada postopoma sledi zavezam iz resolucije.
Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021
Vlada je sprejela Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021 (NZPO). NZPO je bil prvič javno objavljen decembra leta 2015, na kar so vsi zainteresirani podali predloge, komentarje in dopolnila. V istem mesecu so bila izvedene številne javne predstavitve dokumenta po celi Sloveniji. Pripombe, predloge in komentarje na dokument se je sprejemalo še celotno prvo polovico leta 2016 in večina je bila upoštevanih, nekaj pa jih ni bilo relevantnih in niso naslavljale materije za NZPO. Po uradnem začetku postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) je bil NZPO 2017-2021 skupaj z njegovim Okoljskim poročilom (in z dodatkom za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja) v okviru postopka CPVO javno razgrnjen od 17. 5. do 16. 6. Prav tako je bila 6. 6. 2017 v Ljubljani izvedena njegova javna obravnava. Za NZPO je bila pridobljena odločba o sprejemljivosti izvedbe NZPO na okolje z dne 27. 6. 2017, s čimer je bil postopek CPVO zaključen. NZPO vsebuje negradbene in gradbene ukrepe in projekte z izvedbo katerih se bo konkretno zmanjšala poplavna ogroženost v Sloveniji. Velik del ukrepov se že aktivno izvaja, nekatere izmed njih pa bo treba šele začeti izvajati. Ukrepi in projekti predvidevajo številne gradbene in negradbene projekte, s katerimi se bo prioritetno zmanjševala poplavna ogroženost na najbolj poplavno ogroženih porečjih v Sloveniji kot so Savinja, Drava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Vipava, Sora, Mura, Ledava in drugi.
Nabor ukrepov in projektov za obdobje 2017-2021 je ovrednoten na približno 540 mio EUR (oziroma približno 110 mio EUR/letno), obenem pa se na ravni Slovenije ocenjuje, da je v obdobju 2017-2021 za protipoplavne ukrepe realno razpoložljivih in dosegljivih približno 400 mio EUR (približno 80 mio EUR letno) iz naslova različnih virov financiranja (od tega približno 100 mio EUR iz Sklada za vode in približno 105 mio EUR iz EU kohezije (skupaj z lastno udeležbo).
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede
Vlada je na današnji redni seji izdala spremenjeno Uredbo o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede in jo objavi v Uradnem listu RS, tako, da bo uveljavljena istočasno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, s katerimi se je Vlada Republike Slovenije seznanila na včerajšnji dopisni seji (26. 7. 2017). Namen izdaje predlagane uredbe je odprava anomalij na delovnih mestih, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda in pri katerih je bilo z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ugotovljeno, da pri njihovem vrednotenju obstajajo anomalije.
Vlada seznanjena s poročilom o upravljanju javnega dolga za leto 2016
Vlada je na današnji redni seji sprejela Poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za leto 2016. V skladu s 84. členom Zakona o javnih se država zadolžuje v posameznem proračunskem letu na podlagi Programa financiranja državnega proračuna Republike Slovenije za tekoče leto, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. Skladno s 1. odstavkom 81. člena ZJF se država za izvrševanje državnega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in odplačil glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu, in do višine, potrebne za odplačila glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih. Poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za leto 2016 vsebuje podatke o izvedbi Programa financiranja državnega proračuna za leto 2016 na podlagi 81. člena ZJF, podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF ter podatke o izdanih poroštvih in jamstvih RS na podlagi 86. člena ZJF. Več tukaj
Vlada seznanjena s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ
Vlada se je na današnji redni seji seznanila s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji za leto 2016. V rednem letnem poročilu Urad za nadzor proračuna poroča o ugotovitvah preverjanja izvajanja Usmeritev za državno notranje revidiranje, spremljanju in proučevanju ugotovitev in priporočil notranje revizijskih služb, o delovanju notranjih kontrol ter o razvoju notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Poda tudi analizo sistemskih neučinkovitosti na področju notranjega nadzora javnih financ ter predloge ukrepov za njihovo izboljšanje. Urad RS za nadzor proračuna (UNP) kot ključne aktivnosti v letu 2016, ki predstavljajo podlago nadaljnjemu razvoju in izboljšavam na področju sistema notranjega nadzora javnih financ (NNJF), poudarja:
- nadaljevanje aktivnosti pri projektu e–Notranja revizija, katerega strateški cilj je v decentraliziranem sistemu vzpostaviti enotno programsko podporo notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov (PU) in zagotoviti enotno delujoč sistem NNJF; soglasje k navedenemu projektu je v novembru 2016 podal tudi Strateški svet Sveta za razvoj informatike v javni upravi,
- nadaljevanje prenove vsebin programa izobraževanja za pridobitev naziva državni notranji revizor (DNR) in preizkušeni državni notranji revizor (PDNR),
- sodelovanje z Ministrstvom za finance (MF) in z zainteresirano strokovno javnostjo pri pripravi predloga novega Zakona o javnih financah (ZJF) za področje NNJF,
- ugotovljeno nadaljevanje trenda povečevanja pokritosti zagotavljanja notranjega revidiranja pri PU.
Slovenija bo v okviru izvajanja Eu kohezijske politike pristopila k uporabi orodja za podatkovno rudarjenje Arachne
Slovenija je v obdobju 2014–2020 upravičena do 3,2 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, s katerimi si prizadeva spodbujati gospodarsko rast, ustvarjati delovna mesta, spodbujati konkurenčnost in zmanjševati razvojne razlike. Gre za pomemben in v večini primerov tudi edini razvojni denar, zato je potrebno zagotoviti, da bo ustrezno porabljen in da bodo doseženi največji možni učinki. Nacionalni nadzor nad izvajanjem projektov in porabo sredstev je zato izjemno pomemben, zato ga želi Vlada RS izboljšati in okrepiti v smeri hitrejšega odkrivanja napak, nepravilnosti ali goljufij. Slovenija bo zato v okviru izvajanja evropske kohezijske politike pristopila k uporabi orodja Evropske komisije za podatkovno rudarjenje Arachne.
Vlada izdala Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu
Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu. S to uredbo se prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v pravni red Republike Slovenije.
Trenutno imamo v Sloveniji 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko (od tega 27 polnilnih postaj na vse-evropskem prometnem omrežju TEN-T omrežju), 1 za vodik, 115 za utekočinjen naftni plin in 4 za stisnjen zemeljski plin. Slovenija že izpolnjuje vse zaveze iz Direktive na področju električne energije na vse-evropskem TEN-T omrežju. S postavitvijo še 3 polnilnih postaj za utekočinjen zemeljski plin do konca letošnjega leta pa bo izpolnila tudi zahteve glede utekočinjenega zemeljskega plina.
Vlada izdaja Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva
Vlada je na današnji 145. redni seji izdala Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki podrobneje opredeljuje ustvarjalce arhivskega gradiva, zajem, pretvorbo in hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter izvajanje spremljevalnih storitev, urejanje, vrednotenje in uničenje dokumentarnega gradiva ter odbiranje arhivskega gradiva, izročanje arhivskega gradiva, hrambo in materialno varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivske depoje, varstvo filmskega arhivskega gradiva, varstvo zasebnega arhivskega gradiva, strokovno obdelavo arhivskega gradiva, evidence, uporabo arhivskega gradiva, registracijo ponudnikov opreme in storitev, certificiranje opreme in storitev, registre elektronske hrambe, delo arhivske komisije, Sveta direktorjev in Arhivskega sveta.
Spremenjen sklep o določitvi odstotka vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko upravljavci nepremičnega in premičnega premoženja v letu 2017 sklepajo na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
Sklep, ki ga je vlada sprejela 5. 1. 2017, se spremeni tako, da se poveča skupna vrednost pravnih poslov pridobivanja premičnega premoženja na 10 % skupne vrednosti načrta pridobivanja premičnega premoženja za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2017 oziroma na 10.210.740,00 EUR (prej 5% oziroma 5.105.370,00 EUR).
Sklep Vlade namreč omogoča, da v primeru spremenjenih potreb upravljavcev stvarnega premoženja države, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2017 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko upravljavci stvarnega premoženja države, sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v veljavnih načrtih ravnanja s stvarnim premoženjem države, pri čemer skupna vrednost takih pravnih poslov, glede na vrsto ravnanja in vrsto stvarnega premoženja ne sme presegati 5%. Razlog za spremembo sklepa je v dejstvu, da veljavni odstotek že v začetku meseca julija 2017 ne omogoča več sklepanja pravnih poslov.
Sprememba sklepa vlade omogoča tiste nujne pravne posle, ki so in bodo v letu 2017 še potrebni zaradi spremenjenih potreb upravljavcev stvarnega premoženja države, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2017 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, in jih sedaj zaradi prenizke določitve odstotka vrednosti pravnih poslov, ni več mogoče zakonito sklepati.
Sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine za odpravo neprofitne najemnine in uvedbo stanovanjskega dodatka
Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine za odpravo neprofitne najemnine in uvedbo stanovanjskega dodatka po Resoluciji o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP 15-25).
Delovna skupina deluje v naslednji sestavi: Vesna Dragan – vodja delovne skupine, Martina Gramc – namestnica, Nataša Sax, Sonja Ristanović (Ministrstvo za okolje in prostor); Simon Švarc, Jasna Metličar (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); mag. Tina Humar, Mojca Lukan Gregorič, Polona Koprivc (Ministrstvo za finance); mag. Mojca Štritof – Brus, mag. Dušan Gorenčič (Stanovanjski sklad RS).
Glavne naloge delovne skupine so priprava in časovna opredelitev odprave neprofitne najemnine z uvedbo nove »stroškovne« najemnine in vzpostavitev stanovanjskega dodatka, skladno s smernicami ReNSP 15-25 ter oblikovanje konkretnih zakonodajnih predlogov do konca leta.