Predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov
Vlada je sprejela besedilo predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku.
Predlagani novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) na sistemski ravni na novo ureja pravice, obveznosti, postopke, nadzorne pristojnosti ter druga sistemska in področna vprašanja obdelave ter varstva osebnih podatkov. Pomeni zlasti izvajanje pravic in obveznosti iz Splošne uredbe o varstvu podatkov Evropske unije iz leta 2016 (tudi znana kot GDPR) in to na način, ki naj bi hkrati zavaroval tako pravice ljudi do varstva zasebnosti kot interese gospodarstva (zlasti glede določanja pooblaščenih oseb za varstvo osebnih podatkov, privolitev, evidentiranja delovanj obdelave osebnih podatkov…), občin in vzgojno-izobraževalnih zavodov (v obeh primerih je dano na razpolago več izbirnih načinov določanja pooblaščenih oseb) ter okrepil nadzorni položaj Informacijskega pooblaščenca. V Predlogu ZVOP-2 so tudi določene izjeme glede prehodne dobe, ki so ugodne za pravno varnost in interese gospodarstva, vendar na način, da se ne zniža dosežena raven varstva osebnih podatkov.
Ker popravki slovenske inačice Splošne uredbe o varstvu podatkov še niso objavljeni v Uradnem listu EU, sta zaradi pravne varnosti že v samem Predlogu ZVOP-2 popravljena tudi institut privolitve ter institut kršitve varnosti osebnih podatkov.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020. Z novelo Uredbe CLLD se poenostavijo postopki potrjevanja sprememb SLR in hitrejše izdaje odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi sprememb SLR. Dodana je tudi določba, ki dovoljuje potencialnim upravičencem do 50 EUR neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti na dan oddaje vloge za vse tri sklade, kar ima spodbujevalni učinek pri izvajanju ukrepa in s čimer pričakujemo več vlog oziroma predlogov operacij pri vseh skladih.
Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2018
Vlada je sprejela Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2018. Načrt razpolaganja vsebuje podatke o nepremičnini (katastrska občina, parcelna številka, bonitetne točke, dejanska raba), vrednostih zemljišča in navedbo o načinu prodaje ali menjave oziroma navedbo o tem, da gre za neodplačni prenos lastninske pravice na občino, vključno z navedbo prostorskega akta, ki določa javni interes.
Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2018 je sestavljen iz:
- programa prodaje nepremičnin za leto 2018,
- programa menjave nepremičnin za leto 2018 in
- program prodaje SKZG (prodaja nepremičnin, kjer sta upravljavca SKZG in SiDG).
Skupno je v Letnem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2018 načrtovana izvedba 69 poslov, s katerimi je predvidena odtujitev skupno 73 parcel in 20 deležev RS na parcelah ter v okviru predvidenih menjav pridobitev 5 parcel in 1 deleža na parcelah, s katerimi bo država pri večini postala izključni lastnik. Na podlagi vseh treh delnih programov ocenjeni prilivi na proračunsko postavko 160367 Gozdni sklad – zbiranje sredstev znašajo 611.415,38 EUR.
Poročilo o nadzoru nad porabo proračunskih sredstev
Vlada je sprejela Poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1.7. do 31.12.2017.
Proračunska inšpekcija je v obdobju od 1.7. do 31.12.2017 z izdajo zapisnika zaključila 16 inšpekcijskih nadzorov. V celotnem letu 2017 je proračunska inšpekcija izvedla 39 nadzorov, kar je za 7 več od načrtovanega (32). Večje število izvedenih inšpekcijskih nadzorov je predvsem posledica dejstva, da je bilo na podlagi prijav v letu 2017 načrtovanih 12 nadzorov, zaključenih pa 20. Od rednih nadzorov je bilo zaključenih 19, načrtovanih pa 20.
Dopolnitev Uredbe o izvajanju Odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o izvajanju Odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij TGP. V uredbi vlada določa, da se presežek dodeljenih letnih emisij TGP v višini 4.943.928 enot iz leta 2015 prenese v leto 2016.
Slovenija je s sprejetjem odločbe prevzela obveznost, da svoje emisije TGP iz virov, ki niso del EU sistema za trgovanje z emisijami do leta 2020 ne poveča za več kot 4 %, v primerjavi z emisijami v letu 2005.
Vlada sprejela stališče na mnenje državnega sveta o Energetskem konceptu Slovenije
Vlada je sprejela stališče na mnenje Državnega sveta (DS) RS glede Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS). Vlada pozdravlja pozitivno mnenje in podporo DS, ki je EKS ocenil kot primeren dokument, ki ima realno opredeljene cilje zanesljive, trajne in konkurenčne oskrbe z energijo. Glede opozoril DS vlada odgovarja, da je dokument usmerjevalne narave, a določa smer oz. usmeritve v energetiki. Prav tako opredeljuje usmeritve v zvezi z odpadki in njihovo energetsko izrabo ob izpolnjevanju pogojev okoljske sprejemljivosti.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Državnemu zboru je skupina poslank in poslancev 1. 3. 2018 predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predlog Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Naknadno je dne 12. 3. 2018 kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije odločil, da se navedeni predlog obravnava po rednem postopku. Predlagana novela zasleduje dva cilja, in sicer varovanje zdravja in zagotovitev socialne varnosti samozaposlenih oseb. S predlaganim ukrepom bi samozaposlenim, ki ne zaposlujejo drugih delavcev (ki bi jih lahko nadomestili v času bolezni), omogočili normalno zdravljenje in počitek. Obenem pa predlog zakona določa tudi, da lahko ZZZS nadomestila, ki ga je izplačal samozaposleni osebi, izterja od delodajalca, pri katerem je samozaposlena oseba v času začasne zadržanosti od dela opravljala delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), s čimer bi delodajalce odvračali od tega, da bi pravico do bolniškega nadomestila iz ZZZS uporabili za spodbujanje prisilnega samozaposlovanja.
Vlada predlagane spremembe ne podpira, saj meni, da ne zasleduje zastavljenih ciljev. Prav tako mora biti sprememba rezultat konstruktivnega socialnega dialoga in doseženega najširšega soglasja socialnih partnerjev. Ob tem še dodaja, da je treba k tovrstnim vprašanjem pristopiti sistematično ter vprašanje preučiti z vidika posledic za gospodarstvo in tudi z vidika socialne pravičnosti ter preveriti finančno vzdržnost predlagane spremembe.
***
Vlada je med drugimi podala tudi odgovora na poslansko vprašanje glede obsega financiranja programov italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2017 in na vprašanje v zvezi z normativno dejavnostjo Vlade Republike Slovenije.
(Vir: Vlada RS, ab)