Vlada je na 54. redni seji določila besedilo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.

S predlaganim zakonom se ureja zmanjšanje stroškov občin za izvajanje z zakonom določenih nalog, zmanjšanje administrativnih postopkov in povečanje nekaterih prihodkov občin. Načeli zakona sta uskladitev nalog z ustavnim načelom, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, ter načelo racionalnejše porabe javnih sredstev.

ZFRO posega za naslednje zakone: Zakon o upravnih taksah, Zakon o izobraževanju odraslih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o notariatu, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o financiranju občin in Zakon o urejanju trga dela.

Besedilo predloga si lahko preberete TUKAJ.

V petek, 13. decembra 2019 so se na 2. sestanku strateške delovne Skupnosti občin Slovenije (SOS) za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj ponovno zbrale njene članice in člani.  Sestanek je potekal v prostorih Mestne občine Ptuj pod gostiteljstvom županje, Nuške Gajšek. Razpravi članic in članov delovne skupine SOS so se pridružili predstavniki Računskega sodišča RS in sicer mag. Aleksej Šinigoj, vrhovni državni revizor s sodelavkama Alenko Zidar Sambolec in Branko Zakrajšek ter sodelavcem Luko Ramovšem.

Po predstavitvi stališča SOS glede decentralizacije storitev države in skladnega regionalnega razvoja je predstavništvo Računskega sodišča RS spregovorilo o področjih, povezanih z izvajanjem storitev države na terenu, katere je treba preveriti tudi z vidika funkcionalnosti (vpliv reliefa na prometne povezave, časovna oddaljenost obmejnih območij,…). Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju storitev za starejše in druge ranljive skupine. Tako so zbrani razpravljali o poimenovanju storitev decentralizacije na različnih prostorskih enotah (okoliš, občina, upravna enota). Izpostavili so potrebo po uspešnem medresorskem sodelovanju države pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja. Spregovorili so tudi o reviziji državnega proračuna za skladen in trajnostno usklajen regionalen razvoj. Članice in člani so razpravljali še o izzivih decentralizacije v svojih občinah, to so zagotavljanje krajevnih uradov, poštnih in bančnih oken, izvajanju brezplačnih prevozov starejših, možnosti dela javnih uslužbencev v prostorih svoje občine in drugo.

Naslednji sestanek strateške delovne skupine bo potekal v začetku leta 2020, ko bo SOS poročala o nadaljnjih odzivih državne ravni na ugotovitve in zahteve strateške delovne skupine za decentralizacijo storitev države in skladen regionalni razvoj.

V sredo, 11. decembra 2019 so se znova sestale predstavnice in predstavniki občin ter strokovnjakinje in strokovnjaki s področja urejanja prostora. Gostiteljica tretjega srečanja je bila Mestna občina Ljubljana, njej gostitelj pa urbanist in profesor Janez Koželj. Okrepljeno sodelovanje med delovno skupino SOS se je tokrat nagibalo bolj k operativni ravni delovanja priprave Odloka.

Pri strokovni razpravi so sodelovali mag. Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora in dr. Liljana Jankovič Grobelšek, vodja Odseka za prostorske planske akte, oba iz Mestne občine Ljubljana, Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor za področje arhitekture in prostora ter drugi strokovnjaki. Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja (MOP) je na srečanju obljubila aktivno operativno vključevanje Ministrstva za okolje in prostor pri izdelavi Odloka ter pozvala občine, da konkretizirajo prostorsko-zakonodajne probleme, v kolikor še tega niso storile.

Razprava se zaključi s pomembnimi ugotovitvami in s SOS-ovo napovedjo četrtega srečanja v začetku naslednjega leta, ko bo delovna skupina nadaljevala svoje delo v operativi priprave Odloka.

Mestna občina Kranj je od Ministrstva za infrastrukturo (MZI) po elektronski pošti prejela predlog pogodbe, brez spremnega dopisa in brez kakršnekoli obrazložitve. Odslej naj bi bila višina subvencije vozovnice zgolj 10 eur in ne več 32 (če je dijak ali študent kupi le mestno vozovnico) oz. 20 eur (če kupi mestno in medkrajevno vozovnico). Po pogodbi, ki jo je MZI predlagalo v podpis, občina torej ne bi bila več upravičena do pretekle subvencije, zato bi morala to vrednost kriti iz občinskega proračuna, v katerem pa za leto 2020 sredstev nima predvidenih.

Glede na navedeno vam na sledeči povezavi posredujemo odziv Mestne občine Kranj: tukaj.

Zanima nas, ali imate ostale občine podobno izkušnjo in kako ste se odločili.

Vaš odgovor bi potrebovali čimprej oziroma ne kasneje kot do torka, 17.12.2019 na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si.

Ministrstvo za javno upravo napoveduje enodnevno konferenco z mednarodno udeležbo »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju« – Konferenca »Nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju«, ki bo potekala v sredo, 22. januarja 2020.

Napoved konference si lahko ogledate TUKAJ.

Dodatne informacije ter podroben program in uradno vabilo bo MJU posredovalo tekom meseca decembra.

Vlada določila besedilo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin

Vlada je na seji določila besedilo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.

S predlaganim zakonom se ureja zmanjšanje stroškov občin za izvajanje z zakonom določenih nalog, zmanjšanje administrativnih postopkov in povečanje nekaterih prihodkov občin. Načeli zakona sta uskladitev nalog z ustavnim načelom, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, ter načelo racionalnejše porabe javnih sredstev.

Novembra 2018 je bil predstavniki reprezentativnih združenj sklenjen Dogovor o višini povprečnine za leto 2019. Ta dogovor, ki so ga pristojni minister in predsedniki reprezentativnih združenj občin podpisali 20. 11. 2018, v 1. točki določa, da se ustanovi posebno delovno telo (iz predstavnikov vlade in občinskih združenj), ki naj bi v šestih mesecih proučilo možne spremembe zakonodaje, da se zmanjšajo stroški občin, ki izhajajo iz njihovih zakonsko določenih nalog.

Vlada je tako januarja 2019 ustanovila Delovno skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin (delovna skupina). Delovna skupina je do konca junija 2019 pregledala predloge reprezentativnih združenj za spremembe področne zakonodaje, glede zmanjšanja stroškov občin, pripravila usmeritve za predloge sprememb posameznih predpisov, nudila pomoč posameznim ministrstvom pri pripravi sprememb zakonodaje in spremljala postopke sprejemanja sprememb zakonodaje. Rešitve za zmanjšanje stroškov občin, povečanje prihodkov občin in zmanjšanje administrativnih ovir je skupina iskala na podlagi predlogov reprezentativnih združenj občin. V vseh primerih ne gre samo za prihranke javnih sredstev, ampak bodo na podlagi presoje ustavnega pogoja, da gre za lokalno nalogo, odslej nekatere občinske pristojnosti opredeljene kot državne, s tem pa se bo finančna obveznost iz občinskih proračunov prenesla na državni proračun.

Vlada predlaga Državnemu zboru sprejetje Zakona o finančni razbremenitvi občin, tako da bo s spremembami devetih zakonov, ki so v pristojnosti različnih ministrstev, dosežen cilj zmanjšanja stroškov in administrativnih bremen ter povečanja prihodkov občin za izvajanje njihovih obveznih nalog in ustavne zasnove občin, s ciljem, da občine izvajajo naloge, ki se nanašajo na lokalno prebivalstvo in so lokalne. Evropska listina lokalne samouprave (MELLS) v 4. členu določa, da naj javne naloge po možnosti izvajajo tiste oblasti, ki so državljanom najbližje. Lokalne oblasti imajo v okviru zakona polno svobodo pri uresničevanju svojih pobud glede vsake stvari, ki ni izključena iz njihove pristojnosti ali ni v pristojnosti kakšne druge oblasti.

Podrobnejše obrazložitve sprememb in členov posamičnih zakonov, ki se jih omenjene spremembe dotikajo, so zajete v gradivu, ki ga najdete TUKAJ.

Sprememba Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP obdobje 2014–2020

Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 se spreminja zaradi:

• določitve, da morajo upravičenci, ki so vključeni v ukrep ekološko kmetovanje, opraviti šesturni program usposabljanja za leto 2019 najpozneje do 15. marca 2020, in ne do 20. decembra 2019, kot določa veljavna uredba;
• določitve, da Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja podatke o opravljenem usposabljanju za ukrep EK za leto 2019 za posamezna kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) prevzame najpozneje 29. marca 2020, in ne 1. februarja 2020, kot določa veljavna uredba.

Cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2020

Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2020.

Vodno povračilo predstavlja obveznost plačila imetnikov vodne pravice za povrnitev stroškov rabe vode, ki jih povzročajo imetniki vodnih pravic s posebno rabo vode po različnih namenih. Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške nosi njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni ekonomski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremenimo s plačilom vodnega povračila tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda.

Sprejete cene za leto 2020 ob nespremenjeni rabi vode glede na leto 2019 predstavljajo enak prihodek. Ocenjena vrednost priliva za leto 2020 iz naslova vodnega povračila znaša približno 31 milijonov evrov.

Predlog Evropskega parlamenta o prehodnih določbah za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letu 2021

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih prehodnih določbah za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letu 2021. Vlada RS podpira predlog.

Slovenija izpostavlja pomen sprejetja prehodnih določb Skupne kmetijske politike (SKP), s čimer se zagotovi kontinuiteta izvajanja politike do sprejetja strateških načrtov držav članic. Pri čemer glede na potek obravnave zakonodajnega svežnja o SKP po letu 2020 Slovenija opozarja na potrebo po razmisleku, ali ne bi bilo potrebno nekoliko daljše prehodno obdobje od predvidenega enoletnega podaljšanja obstoječega sistema.

Hkrati Slovenija opozarja, da je potrebno razrešiti še nekatera odprta vprašanja tehnične narave, med drugim tudi dodeljevanja sredstev po letu 2021 po principu stara pravila, financirana s starimi sredstvi, v kolikor ima država članica še na razpolago sredstva ter možnost, da se država odloči za uporabo sredstev pravic porabe za leto  2021 za cel program razvoja podeželja oziroma le posamezne ukrepe, medtem ko določene ukrepe, kjer sredstva programa razvoja podeželja ostajajo, plačuje iz pravic porabe za leto 2020 (stara sredstva).

Odgovor na vprašanje v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.

Pravni akt, ki občine zavezuje k odmeri NUSZ je Zakon o stavbnih zemljiščih  (ZSZ-84), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da NUSZ določi občinski svet, v skladu z dogovorom o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila. Občine morajo pri določanju višine točke upoštevati načelo sorazmernosti in nearbitrarnosti, kar pomeni, da morajo višino točke določiti tako, da uporaba izbranih kriterijev prestane preizkus razumnosti tako, da do konca izpelje logiko, ki upravičuje razlikovanje. To pomeni, da mora višina obveznosti biti v razumnem sorazmerju z ugodnostmi, ki jih prinašajo po izbranih kriterijih razlikovanja določene značilnosti stavbnega zemljišča.

Občine morajo območja, ki so vključena v odmero NUSZ, določiti skladno z 58. členom ZSZ-84, ki določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje NUSZ, in sicer:

• za zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja,
• na območjih, ki so določena za stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev,
• na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem.

Nadalje pa morajo občine pri določanju stavbnih zemljišč, ki so vključena v odmero NUSZ upoštevati določbe 218. in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov  (ZGO-1), ki podrobneje določajo način določanja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Občine so morale svoje odloke o NUSZ uskladiti z določbami ZGO-1 v šest mesecih po uveljavitvi zakona, tj. do oktobra 2004.  Analize višine obremenitve NUSZ sicer kažejo, da imajo praviloma občine s slabšimi socioekonomskimi kazalci nižjo raven obremenitve z NUSZ in obratno. Razpoložljive analize nakazujejo, da občine pri določanju višine odmerjenega NUSZ že upoštevajo ekonomsko moč (dohodek) svojih prebivalcev. Občine merila za določanje vrednosti točke, višino števila točk za posamezne elemente, območja odmere in različne faktorje razlikovanja med posameznimi vrstami stavbnih zemljišč določajo povsem neodvisno in samostojno. Enotnih meril, razen tistih, ki so navedena v dogovoru-86, za določanje višine vrednosti točke za odmero NUSZ, občine nimajo na razpolago.

Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino

Vlada je izdala Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.

Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (uredba) je bila izdana v letu 1994 ter kasneje večkrat spremenjena in dopolnjena, nazadnje v letu 2012 zaradi sprejema Zakona za uravnoteženje javnih financ.

Na podlagi predloga Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino se zneski dnevnic za službena potovanja v tujino, ki so določeni za posamezne države in tudi nekatera mesta, dvignejo na raven pred uveljavitvijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. S to novelo uredbe je vlada z namenom zmanjšanja izdatkov proračunov znižala zneske dnevnic po posameznih državah in nekaterih mestih.

Dvig zneskov dnevnic na raven pred uveljavitvijo novele uredbe iz leta 2012 bo postopen, prvi dvig bo veljal od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 (prehodna določba v predlogu uredbe), od 1. 1. 2021 dalje pa se bo uporabljala priloga k predlogu uredbe, v kateri so določeni zneski dnevnic, ki bodo izenačeni s tistimi pred uveljavitvijo novele uredbe iz leta 2012.

Tudi nova uredba bo veljala za celoten javni sektor kot ga opredeljujeta Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Ponovno se določa dnevnica za službeno potovanje v tujino, če to traja nad 6 do 8 ur (25 % dnevnice).

Določbe o povrnitvi stroškov za plačilo zdravstvenih storitev se spreminjajo v skladu s predlogom Ministrstva za zdravje, in sicer tako, da se zaposlenemu lahko povrne plačilo premije za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini v obsegu kritja v višini osnovne zavarovalne vsote, razen v primerih, ko je zaradi pridobitve poslovnega vizuma potrebna določena vrednost minimalnega zavarovalnega kritja, vendar le, če se o tem predhodno dogovori z delodajalcem. Prav tako se določa, da se za zaposlene, ki pogosto potujejo v tujino, sklene skupinsko (kolektivno) zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.

Vlada se je seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020  v obdobju od januarja 2014 do konca septembra 2019

Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju od januarja 2014 do konca septembra 2019 in Poročilom o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca septembra 2019 izvedenih za 2,54 milijarde evrov programov oz. javnih razpisov, kar predstavlja 83 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca septembra na terenu izvajalo že za 2,04 milijarde evrov oziroma 66,5 odstotka programov in projektov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 872 milijonov evrov, kar je 28 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca septembra 2019 Evropski komisiji posredovala za 812 milijonov evrov zahtevkov za plačila oz. 26,5 odstotka razpoložljivih sredstev. Do konca novembra se je ta znesek povečal na 862 milijonov evrov, do danes pa na 953 milijonov evrov oziroma 31 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Stanje v prvih dveh fazah izvajanja (izdane odločitve o podpori in usmeritev predvidenih sredstev v programe in projekte) je po oceni Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) zadovoljivo, še naprej pa je treba posebno pozornost usmerjati v fazo izplačil iz proračuna. Na eni strani je treba spodbuditi izvajanje projektov in programov na terenu, da bodo lahko za izvedene aktivnosti izdajali račune, na drugi pa pospešiti njihovo potrjevanje na ministrstvih.

Večina aktivnosti, predvidenih v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se izvaja po predvideni časovnici.

Napredek je bil narejen na področju certificiranja izdatkov, saj smo do 30. 9. certificirali že 316 mio €, in s tem že dosegli pravilo N+3 za leto 2019. Napredek je opazen tudi na področju optimizacije delovanja IS eMA in prav tako na področju finančnih instrumentov. Na področju finančnih instrumentov je bilo do konca septembra 2019 s finančnimi instrumenti prek finančnih posrednikov podprtih 1.878 poslov končnih prejemnikov in sklenjenih pogodb v skupni vrednosti 72,6 mio EUR (od tega EKP sredstev 45,4 mio EUR).

(Vir: Vlada RS, ur)

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

PLATFORMA, vseevropska koalicija 30 lokalnih in regionalnih oblasti, poziva k pridobitvi nagrade PLATFORMAwards. K udeležbi nagradnega tekmovanja, opogumlja predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti, da se prijavijo in predstavijo njihove dobre prakse projektov razvojnega sodelovanja v okviru trajnostnega razvoja.

ROK ZA PRIJAVO je ponedeljek, 31. 12. 2019.

Informacije o prijavi, pravilih in pogojih nagradnega tekmovanja najdete tukaj.

Podeljenih bo več nagrad. Glavna nagrajenka oziroma nagrajenec bo nagrajen s produkcijo promocijskega videa prijavljenega projekta v višini 15.000 €.

Evropska komisija (Generalni direktorat za energetiko in izvajalska agencija EASME) organizira enkrat letno Evropski teden trajnostne energetike (EUSEW – EU Sustainable Energy Week), ki je posvečen obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije v Evropi. Organizatorji dogodka pozivajo k pridobitvi EUSEW2020 nagrade. Pri prijavi se upoštevajo projekti, ki prinašajo inovacije in koristi čiste ter trajnostne energije oziroma obnovljivih virov energije. Pri oddaji prijave poziva Evropska komisija za opredelitev prijave v eni izmed treh kategorij: socialna vključenost, inovacije ali mladostniki.

ROK ZA PRIJAVO je ponedeljek, 27. 1. 2020.

Vse informacije o ustreznosti kategorij prijave, napotkih in postopkih prijave ter kriterijih ocenjevanja najdete na tej povezavi.

Projekti, ki bodo uvrščeni na ožji seznam nagrajencev EUSEW2020, se bodo potegovali še za nagrado Citizens’ Award, katere nagrajenka oziroma nagrajenec bo izbran(a) z javnim spletnim glasovanjem. Nagrajenci bodo o izbiri obveščeni na slovesni podelitvi nagrad, ki bo 23. junija 2020 potekala v okviru EUSEW konference v Bruslju.

Na “prešerni dan kulture”, to je v torek, 3. decembra 2019, bo gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine KULTURA-NATURA SLOVENIJA predstavilo in “odprlo” RAZPIS ZA PRIZNANJA NAŠA SLOVENIJA 2019.

Razpis je odprt od »prešernega dne kulture« 3. DECEMBRA 2019 do kulturnega  praznika 8. FEBRUARJA 2020. Predloge bodo zaradi prazničnega vikenda sprejemali do vključno 11.2.2020.

Predstavitev razpisa bo 3. 12. 2019 ob 10. uri v poročni dvorani Občine Bled. Svečana podelitev priznanj Naša Slovenija 2019 pa bo 16. maja 2020 v Festivalni dvorani na Bledu.

Podrobnosti razpisa najdete TUKAJ.

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

Skupina prostoRož je septembra iskala občino, v kateri bodo ozelenili streho. Na poziv se je odzvalo 15 občin, med katerimi je bila najbolj prepričljiva MO Kranj. V letu 2020 bo Mestna občina Kranj dobila popis ravnih streh, ki so primerne za ozelenitev, novo zeleno streho na javni stavbi in analizo učinkov, ki jih bo imela streha na uporabnike in na okolje.

Zelena površina bo merila do 400 m2, prednost pa bodo imele strehe, na katere je možno dostopati in ki so vidne iz okoliških stavb. Zasaditev na strehi bo potekala v začetku pomladi, arhitekti pa bodo skupaj z zunanjimi strokovnjaki celo pomlad in poletje spremljali stanje zelene strehe. Da bi navdušili uporabnike in opogumili lastnike stavb, bodo organizirali delavnice na temo urbanega zelenja in hkrati izvajali meritve, s katerimi bodo preverili okoljske in psihološke učinke nove strehe.

Zelene strehe imajo pozitivne učinke za stavbe in za mesto, v katerem se nahajajo. Zelene strehe tudi nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Skupina prostoRož upa, da bodo v okviru projekta 2° Zelene strehe Kranj in druge občine spodbudili, da ozelenijo strehe svojih objektov.

Več o projektu 2° Zelene strehe na povezavi: 2° Zelene strehe.

Občina Piran je vodilni partner v projektu Skupna dediščina za skupno mednarodno promocijo 365 dni zelenega turizma na Opatijski in Portoroški rivieri z akronimom RIVIERA4SEASONS2. Partnerji projekta so še Občina Opatija, Turistično združenje Portorož, Turistično združenje mesta Opatija, Univerza na Primorskem – Fakulteta za turistične študije ter Univerza na Reki – Fakulteta za management v turizmu in gostinstvu. Projekt delno sofinancira Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa čezmejnega sodelovanja INTERREG Slovenija – Hrvaška 2014-2020. Skupna vrednost projekta je 840.187,80 €.

Osnovni cilji projekta, ki se je izvajal od oktobra 2017 do decembra 2019, so razbremenitev obalnega pasu, desezonalizacija destinacije in turistični razvoj podeželja.

Ključni rezultat projekta je ohranjanje identitete ter naravne in kulturne dediščine podeželja obeh rivier. Dediščina in tradicija podeželja sta služili tudi kot navdih za izdelavo čezmejnega turističnega proizvoda portoroške in opatijske riviere Feel & Taste, ki povezuje ponudbo turističnih znamenitosti, zavarovanih območij in majhnih ponudnikov na podeželju. Sodelovanje v projektu ponudnikom prinaša več tržnih priložnosti, skozi projektne aktivnosti pa so lahko tudi razširili svoje znanje, kar bo vodilo k višji kakovosti doživetja za obiskovalce. V ta namen je bilo oblikovanih šest čezmejnih turističnih itinerarijev, razdeljenih na tri osnovne tematike: športni, zdravstveni in kulturni turizem.

Projekt je obrodil številne sadove. V Sloveniji se je s sredstvi uredil informacijsko degustacijski center za obiskovalce v Padni, na Hrvaškem pa Interpretacijski center v Voloskem ter tradicionalna pot do Veprinca. S pomočjo sredstev projekta so se na portoroški in opatijski rivieri izvedle in intenzivneje promovirale prireditve v zaledju (na slovenski strani so bile to Praznik olja in bledeža v Padni, Praznik vina in česna v Novi vasi, Praznik kakijev v Strunjanu in novoletna tržnica Feel & Taste v Portorožu, na hrvaški strani pa Wine&walk v NP Učka in Opatiji, Gastro&kulturna manifestacija Ruscus v Veprincu, Marunada v NP Učka in Opatiji, Božična tržnica v Opatiji). Izpeljane so bile delavnice o prenosu in ohranitvi tradicionalnih obrti in običajev. Zaživel je nov spletna portal www.feel-taste.info. Organizirani so bili študijski izleti v zaledje Portoroža in Opatije. V Portorožu so gostili 50 agentov in hotelirjev ter 40 turistov, katerim so predstavili ponudnike, vključene v projekt. V Opatiji so na študijskih izletih  gostili 20 agentov in hotelirjev ter 35 turistov. Oktobra so v Portorožu in Opatiji gostili deset novinarjev in blogerjev iz Avstrije, Italije, Srbije in z Madžarske, ki so odkrivali nove turistične itinerarije Feel & Taste. Izšla je tudi brošura s predstavitvijo novih itinerarijev.

Zaključni dogodek projekta Riviera4Seasons2 je potekal 13. decembra 2019 v Opatiji, na katerem so bili predstavljeni vsi dosežki projekta, sodelovali pa so tudi ponudniki iz zaledja občine Piran. Župana Občine Piran in Občine Opatija ter direktor Turističnega združenja Portorož in direktorica Turističnega združenja mesta Opatija so slavnostno podpisali Memorandum o sodelovanju na področju turistične ponudbe in promocije Portoroške in Opatijske riviere. Obenem pa je bilo tudi dogovorjeno, da bo vzpostavljen čezmejni organ, ki bo skrbel za trajnostni razvoj turizma na skupni čezmejni destinaciji. Turistični organizaciji Portoroža in Opatije sta se obvezali k nadaljnjemu sodelovanju na področju promocije skupnih turističnih proizvodov in vzpostavitvi  skupnega čezmejnega informacijsko-komunikacijskega spletnega portala.

Poročilo o stanju evropskega prostora (State of the European Territory) je bilo pripravljeno v okviru razprave o EU po letu 2020 in ob prenovi temeljnega strateškega dokumenta o prostorskem razvoju Evrope – Teritorialne agende. Poročilo vključuje oceno ključnih trendov prostorskega razvoja, izzivov in razvojnih potencialov v Evropi ter ponuja priporočila za podporo oblikovanju integriranih strategij prostorskega razvoja in z njimi povezanih orodij za izvajanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Priporočila politikam, predstavljena v poročilu, upoštevajo večletni finančni okvir Evropske komisije in s tem povezane zakonodajne predloge za obdobje po letu 2020.

Poročilo v angleškem jeziku